Samba lantana v MGL igra o življenju in odnosih

Režijo je prevzela Barbara Hieng Samobor, ki je igro na današnji novinarski konferenci označila kot fugo za štiri igralce in ostala izrazila, ki v predstavi dobijo možnost.

Po besedah Hieng Samoborjeve, tudi direktorice in umetniške vodje MGL, je Samba lantana eno od tistih besedil, ki govorijo o temah, aktualnih za vse ljudi. Govori o partnerskih odnosih, ljubezni, življenju v dvoje, varanju, o vlogah telesne razsežnosti v odnosih med spoloma, pa o vlogi duševnih razsežnosti v tem istem odnosu. Govori o varnosti v odnosu in o samoti. Na drugi ravni besedilo sporoča tudi o kolektivnem nezavednem – o intuiciji, instinktu, slutnjah, sumih, strahovih, telepatiji.

Kot je še pojasnila, je Bovellovo besedilo dovolj konkretno in nikoli ne zaide v abstraktnost, zaradi katere bi se v predstavi lahko zgodila podvajanja. Predstava brez napora prehaja med zgodbami devetih oseb, ki jih odigrajo štirje igralci, in prevrtava časovni trak. V njej ima pomembno vlogo glasba, ki gre po besedah Hieng Samoborjeve od konkretnega do telepatskega dela predstave ter postane telepatsko vezivo petega igralca. Podpisuje jo Drago Ivanuša.

Dramaturginja Eva Mahkovic je besedilo označilo kot dramaturško zanimivo tako zaradi vsebine kot zaradi oblike. Vsebinsko se začne kot drama o medsebojnem varanju dveh parov, vendar te zgodbe ne pripelje do konca. Tudi na koncu teksta ne pride do razgrnitev razlogov za nazaj. V formalnem smislu Bovell v prvem delu ponudi dva simetrična prizora, besedilo je zelo razsekano, v drugem delu pa se vse skupaj zlije v nek konglomerat, posamezni prizori se zlijejo eden v drugega.

Za prevajalko Alenko Klabus Vesel je bilo prevajanje izziv iz več razlogov. Da se gledalec lahko prepozna v likih, mora biti jezik zelo organski. Sicer pa je pri prevajanju opozorila na dve pasti: prekrivanje nekaterih replik in da včasih določeni repliki izgovarjata dve osebi hkrati, kar od prevajalca zahtevala veliko iznajdljivosti. Ponekod so bili za to potrebni tudi manjši odmiki od izvirnika.

Igra ima v izvirniku naslov Speaking in Tongues, kar je po besedah Klabus Veselove težko prevedljivo. Odločili so se za uporabo besede lantana – tako je naslov tudi filmu, ki je bil leta 2001 posnet po Bovellovi igri, tako ime pa nosi tudi rastlina, ki jo sicer krasijo lepi cvetovi, a se hkrati razrase v trnast grm, ki je lahko po njenih besedah tudi prispodoba za medčloveške odnose ali življenje samo. Za uporabo sambe v naslovu se je odločila Hieng Samoborjeva, saj gre po njenih besedah za edini strastni latinskoameriški ples, pri katerem gre ženska za dalj časa "po svoje", kar pa se spet navezuje na vsebino igre.

V predstavi igrajo Nina Rakovec, Tina Potočnik, Sebastian Cavazza in Jure Henigman. Scenograf predstave je Darjan Mihaljović Cerar, kostumograf Leo Kulaš. Premiera bo v soboto, 12. aprila, ob 20. uri na velike odru MGL.

Bovell se je rodil leta 1963 v zahodni Avstraliji, nekaj časa je živel v New Yorku in se pozneje preselil nazaj v Avstralijo. Diplomiral je iz dramskega pisanja, delal kot gledališki kritik, pisati pa začel konec osemdesetih let minulega stoletja. Igro Speaking in Tongues je napisal leta 1996.