Sreda, 7. 10. 2020, 4.00
3 leta, 6 mesecev
Redka priložnost, da v Sloveniji vidite velikane slikarske umetnosti, kot sta Rubens in Tizian
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,61
Konec septembra se je v Narodni galeriji v Ljubljani odprla razstava slik iz Praškega gradu, ki jih je zbiral cesar Rudolf II. Med njimi so dela, ki so jih naslikali slikarski mojstri Tizian, Rubens in Veronese.
Tizian velja za enega od najpomembnejših slikarjev italijanske renesanse. Njegovo delo Diana in Actaeon so leta 2009 prodali za več kot 70 milijonov dolarjev. Na fotografiji je Tizianova slika, ki je razstavljena v Narodni galeriji.
Na razstavi z naslovom Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu je razstavljenih okoli 50 umetnin iz zbirke cesarja Rudolfa II. in njegovih naslednikov. Gre za dela zgodnjih nizozemskih, flamskih, nemških in italijanskih slikarjev, kot so Lucas Cranach, Hans von Aachen, Hans Holbein, Tizian, Paolo Veronese, Jacopo Tintoretto, Guido Reni, Peter Paul Rubens in drugi.
Tudi Peter Paul Rubens, vodilni slikar flamske baročne tradicije (na fotografiji slika, ki je na razstavi), je zelo priljubljen med zbiratelji. Njegovo delo Pokol nedolžnih so leta 2002 prodali za več kot 76 milijonov dolarjev.
Bolj kot politika ga je zanimala umetnost
Cesar Rudolf II. Habsburški je živel med letoma 1552 in 1612, od leta 1576 je bil na čelu Svetega rimskega cesarstva. Rudolf II. ni bil značilen voditelj, bolj kot politika ga je zanimala umetnost, bil pa naj bi tudi plašen in sramežljiv. Govoril naj bi pet jezikov, ukvarjal pa se je tudi z alkimijo in drugimi okultnimi znanostmi.
Rudolf II. Habsburški je bil strasten zbiratelj umetnin. V njegovi zbirki je bilo približno tri tisoč slik največjih mojstrov tistega časa. To je bila v tistem obdobju najbolj impresivna zbirka umetnin v Evropi.
Kot pravijo v Narodni galeriji, njegov cilj ni bilo neskončno kopičenje izjemnih, zanimivih, kurioznih ali bizarnih objektov. "Cenil je in zanimalo ga je vse, kar sta ustvarila narava in človek z iznajdljivostjo svojega duha na področju umetnosti in obrtništva, s čimer so se ukvarjali umetniki in znanstveniki, zbrani na njegovem dvoru," so dodali.
V obdobju njegovega vladanja je Praga drugič v svojem obstoju postala metropola Svetega rimskega cesarstva in "meka znanosti in umetnosti".
Po njegovi smrti se je zbirka redčila in redčila
Šest let po njegovi smrti je Evropo zajela tako imenovana tridesetletna vojna, ki je trajala od 1618 do 1648. Vojna je močno zarezala v Rudolfovo umetniško zbirko. Česar niso odpeljali na Dunaj, je zasegla švedska vojska.
Kot so zapisali v Narodni galeriji, so leta 1650 v galeriji ostali samo še prazni okvirji in poškodovane slike. Toda mojstru kamnoseške obrti Ottaviu Miseroniju, ki ga je Rudolf iz Milana povabil k sebi v Prago, je nekaj umetnin vendarle uspelo skriti pred Švedi.
Carlo Saraceni
Pozneje se je zbirka še dopolnjevala z novimi pridobitvami, ki jih je za Ferdinanda III. Habsburškega na dražbi zbirke lorda Buckinghamskega v Antwerpnu leta 1650 kupil nadvojvoda Leopold Viljem.
Tudi zatem so umetnine odnašali na Dunaj, jih prodajali na dražbi in podobno.
"Šele po skrbnih preiskavah in rekonstrukciji prostorov iz časa Rudolfa II. so leta 1965 najlepša dela razstavili v novoodprti Galeriji slik Praškega gradu. Odtlej lahko tam javnost občuduje mojstrovine zgodnjih nizozemskih slikarjev, Tizianova dela, umetnine Paola Veroneseja, Jacopa Tintoretta, družine Bassano, Domenica Fettija, Guida Renija, Lucasa Cranacha st., Hansa Holbeina ml., Johanna Heinricha Schönfelda, Petra Paula Rubensa, Carla Saracenija in številnih drugih," so zapisali v Narodni galeriji.
Poleg slik so v Narodni galeriji na ogled tudi kipi in zlatarski izdelki ter reprodukcije arhivskih dokumentov.
Razstava bo na ogled do 3. januarja 2021, spremljajo pa jo predavanja, delavnice in posebni vodeni ogledi.
Preberite še:
