SiolNET. Trendi Kultura
5,18

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Po Sloveniji je odmevala Prešernova beseda, pa tudi ostre kritike trenutnih razmer

5,18

termometer

 | Foto: STA
Foto: STA

Pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani je bil tradicionalni recital Prešernove poezije. Prireditev v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije se je točno opoldne začela z deklamacijo Zdravljice. Za tem je predsednik združenja Gašper Tič okrcal stališče, da je kultura zgolj strošek. Ta se oblikuje samo v družbi, kjer je kulture premalo.

Svoje razmišljanje o stanju kulture in položaju kulturnikov je predsednik ZDUS Gašper Tič podal po Zdravljici, ki jo je drugače kot v preteklih letih namesto Aleša Valiča interpretiral Marko Simčič. "Veliko preveč govorimo o tem, veliko premalo smo sorazmerno s tem slišani," je dejal Tič.

"Pravna država in pravni red ne veljata za vse le tam, kjer je kulture premalo"

"Časi, ko je treba govoriti o kulturi in jo braniti, so grdi časi. Stališče, da so kultura predvsem kulturniki, oboje pa velik strošek in težava, se oblikuje samo v družbi, kjer je kulture premalo. Vsakršne. V glavi in v srcu. Ignoranca politike do stroke vlada samo tam, kjer je kulture premalo. Pravna država in pravni red ne veljata za vse le tam, kjer je kulture premalo. Kultiviranega dialoga ni le tam, kjer je kulture premalo. Osebno okoriščanje vlada tam, kjer je kulture premalo," je poudaril Tič.

Po njegovem mnenju v družbi, kjer kulture ni premalo, ta ne velja za nepridobitno dejavnost. "Od česa le človek pridobi več. Umetnost govori sama zase. Kljub človeški in oblastniški domišljavosti je vselej preživela, ker je večja in starejša od nas vseh. Od slehernega mandata, sleherne vojne, stoletja, religije. Kot prav vsaka pesem, ki bo danes povedana," je sklenil predsednik ZDUS.

Ljubljana Prešernov dan France Prešeren | Foto: STA Foto: STA

Recital Prešernove poezije si je pred 31 leti zamislil in prvič organiziral režiser Aleš Jan. Gre za eno od aktivnosti ZDUS, društva v javnem interesu, ki združuje okrog 400 članov, zaposlenih, samozaposlenih, svobodnih in upokojenih dramskih ustvarjalcev. Ti brezplačno prispevajo nastop v čast kulturnemu prazniku, največjemu slovenskemu pesniku, kot poklon meščankam in meščanom Ljubljane in vsem ljubiteljem lepe umetniške besede. "In seveda v službi ohranjanja dejstva, da smo bili Slovenci, čeprav pregovorno majhni, na področju kulture in umetnosti vselej velikani," je dodal Tič.

Prireditev se je pred 31 leti pričela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije. Nastala je kot odgovor in protest zoper namene nekdanjih politikov, da na območju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo ter tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže, piše na spletni strani združenja.

Recital združuje tako starejše kot mlajše kolege iz različnih gledališč, ki se sicer redkeje vidijo. Da ni vse v Ljubljani in da je dostopen čim več poslušalcem, pa so ga ob lanski 30. ponovitvi izvedli še v Mariboru in Novi Gorici.  

Cerar poudaril pomen kulture in ustvarjalcev

Kranj se je na današnji kulturni praznik znova vrnil v čas Franceta Prešerna. Tradicionalni, že 15. Prešernov smenj je odprl premier Miro Cerar, ki je poudaril pomen kulture. "Naš Prešeren bo živ in slovenski kulturni praznik bo imel svoj smisel le z novimi in novimi generacijami umetnikov, poustvarjalcev in ozaveščene publike," je dejal.

Premier je še enkrat čestital Prešernovim nagrajencem in se zahvalil vsem umetnikom: "Zavedamo se, da je kulturni praznik le skromna zahvala za vse, ki leto in dan plemenitite naš prostor z umetnostjo in tako plemenitite naša življenja." Kot je poudaril, je ustvarjalnost tako pomembna za našo dušo, kot je voda pomembna za naše telo.

"Malo narodov svojo kulturno identiteto v tolikšni meri dolguje enemu samemu ustvarjalcu," je povedal Cerar in dodal, da je Prešeren v prelomnem času pomladi evropskih narodov z eno samo knjigo poezij povzdignil slovensko umetnost na raven največjih evropskih genijev ter dokazoval, da se Slovenci zmoremo in znamo kosati z največjimi narodi sveta.

Bil je ne le genialen pesnik, temveč tudi humanist, vizionar in eden od največjih narodnih voditeljev, je prepričan Cerar, ki meni, da je danes na nas, da edinost, srečo in spravo iščemo naprej, da Prešernove preroške besede vzamemo za ideal, ki se mu moramo s svojim ravnanjem čim bolj približati. "S tem bomo najbolje pokazali, da je ravno kultura, ki ni le umetnost ustvarjanja, ampak je tudi kultura odnosa do sočloveka, tisto, kar je vedno bilo in mora ostati temelj naše družbe," je še povedal premier.

Kot je menil Cerar, je Prešernov smenj vsakoletni dokaz, da spomin na našega največjega pesnika presega minljivost našega zemeljskega bivanja. V Kranju so ponosni, da je Prešeren delal, živel in ustvarjal prav v njihovem mestu. Prav tako so ponosni na bogato kulturno infrastrukturo in institucije. "Če bi bogastvo družbe merili v kulturi, bi bila Slovenija ena od najbogatejših držav na svetu, Kranj pa eno od najbogatejših mest," je prepričan kranjski župan Boštjan Trilar.

Partljič: Prav je, da znamo praznovati, toda Prešerna je treba brati

Slovenski kulturni praznik je v Vrbo danes privabil številne obiskovalce. Na osrednji slovesnosti jih je nagovoril pisatelj Tone Partljič. "Že prav, da znamo praznovati, toda dragi moji, Prešerna je treba brati," je poudaril in dodal, da bi moral imeti vsak Slovenec doma Prešernove Poezije ter vsaj enkrat priti v Vrbo.

Kakšen je Slovenec, ki ne zna na pamet Vrbe, se je vprašal Tone Partljič. | Foto: STA Kakšen je Slovenec, ki ne zna na pamet Vrbe, se je vprašal Tone Partljič. Foto: STA

Partljič je v svojem nagovoru vpletel Prešernove verze v aktualni čas in izpostavil, da v Prešernu lahko vsakdo nekaj najde. Njemu sta se utrnili dve spoznanji. Prvo sporočilo, v luči tega, da v šolah manj berejo Prešerna, je, da je Prešernovo poezijo treba brati in se k njej vedno znova vračati. Kakšen je Slovenec, ki ne zna na pamet Vrbe, se je vprašal Partljič, prepričan, da bi morali ljudi vzgajati, da to bogastvo nosimo s seboj.

Ob polemikah, ki jih sprožata datum kulturnega praznika na dan Prešernove smrti in vprašanje, katera kitica Zdravljice bi morala biti slovenska himna, pa je Partljič politike pozval: "Roke stran od Prešerna! Pustite ga slovenskemu narodu, ki popolnoma dobro razume, kako je treba z njim."

Vsak Slovenec bi moral vsaj enkrat v življenju obiskati Vrbo

Zbranim v Vrbi se je zahvalil, da gojijo spomin na Prešerna in da so ponosni nanj. "Za slovenskega pisatelja ni večje časti, kot če mu dajo besedo pred Prešernovo rojstno hišo," je ocenil in dodal, da je Vrba meka slovenske kulture, v katero bi moral vsak Slovenec priti vsaj enkrat v življenju.

Letošnji kulturni praznik v Vrbi sta zaznamovala tudi igralec Janez Škof, ki je poskrbel za recitacijo Prešernovih pesmi, in glasbenik Zoran Predin. Številni zbrani na slovesnosti pa so se v Vrbo podali peš iz bližnjih in tudi bolj oddaljenih krajev. Letos so v Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica našteli rekordno število pohodnikov po Poti kulturne dediščine, ki so jo obogatili s kulturnim dogajanjem še v rojstnih hišah drugih znanih mož, ki so se rodili v vaseh pod Stolom.

"Generacije so vse bolj plehke in butaste, a vedno ostajajo žlahtni bralci"

Pesnica Svetlana Makarovič je prepričana, da je vsaka generacija "bolj plehka, bolj butasta, uporablja manj besed". "So pa v vsakem času tudi žlahtni bralci, žlahtni poslušalci. So vedno bili, so pa seveda vedno bolj osamljeni," je povedala v sklopu Prešernovanja v knjigarni Konzorcij, kjer je brala verze iz svoje zbirke Zima vezilja.

Po njenih besedah se je že v bivši Jugoslaviji začelo "poneumljanje množic s t.i. množično kulturo, kot so jo takrat imenovali jugoaparatčiki". In vsaka naslednja generacija je "bolj plehka, bolj butasta, uporablja manj besed, komunicira prek računalnikov".

Razpasla se je oberkrajnrerska kultura in povozila slovensko ljudsko kulturo, slovensko ljudsko pesem. Slovenski ljudski plesi so že tako rekoč muzejska vrednost," je bila ostra Svetlana Makarovič. | Foto: STA Razpasla se je oberkrajnrerska kultura in povozila slovensko ljudsko kulturo, slovensko ljudsko pesem. Slovenski ljudski plesi so že tako rekoč muzejska vrednost," je bila ostra Svetlana Makarovič. Foto: STA

Preživljajo se lahko le oberkrajnerski ansambli in stand up komiki

To, da v šolah ne poučujejo ljudske slovenske kulture, je po njenih besedah škandal, ampak samo eden izmed mnogih. Povedala je tudi, da je "kultura svinjsko obdavčena" in da se lahko s svojim delom preživljajo le oberkrajnerski ansambli in stand up komiki.

Kot je povedala, je bilo že v bivši državi slišati izgovore medijev, da ljudje to hočejo. "Seveda hočejo, ker poznajo samo to hlevsko krmo in nič drugega. Zato, ker ne vedo, da je zunaj travnik s svežo travo. In potem se je razpasla oberkrajnrerska kultura in je povozila slovensko ljudsko kulturo, slovensko ljudsko pesem. Slovenski ljudski plesi so že tako rekoč muzejska vrednost," je bila ostra pesnica.

So "gluhi, slepi in retardirani politiki" slišali sporočilo?

Svetlana Makarovič ne vidi druge rešitve, kot da "ta država dokončno propade". Potem bo lahko še hujše: amerikanizacija na vseh področjih, plehkost, programi ameriških družinskih komedij in tako dalje, je povedala pesnica.

Govor, v katerem je bil predsednik UO Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer na torkovi proslavi kritičen do trenutnih razmer v kulturi in umetnosti, je Svetlana Makarovič označila za sijajnega. "Končno nekdo pove to, kar je treba izgovoriti, to, kar je treba dati vedeti tudi tistim gluhim in slepim in retardiranim politikom. Tudi če ne slišijo, bilo je povedano," je povedala.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 23
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin