Petek, 29. 3. 2019, 19.24
5 let
Palma - klub, kjer so se v 80. letih zabavali Ljubljančani in Ljubljančanke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,23
10
Ljubljanski klub Palma pod Halo Tivoli je v 80. letih nastal v prostorih nekdanje Stopoteke, prve diskoteke v Ljubljani in Sloveniji.
Diskoteka Palma je v 80. letih nasledila Stopoteko, prvo diskoteko v Ljubljani in Sloveniji, ki so jo leta 1968 odprli pod Halo Tivoli, s čimer je to postal prostor z najstarejšo disko tradicijo v mestu. Tisti, ki so program ustvarjali, in tisti, ki so ga obiskovali, se ga radi spominjajo.
"Kogar prejšnji četrtek ni bilo v ljubljanski Palmi, ni stari roker. In zdelo se je tudi, da če nisi bil tam (ne glede na rokersko prepričanje), vsaj v Ljubljani nisi nič pomenil. Temu primerna je bila gneča," tako se začenja eden od člankov iz leta 1987. Govori o dogodku 2. aprila tega leta, ko so se v ljubljanski diskoteki Palma pod Halo Tivoli po skoraj 20 letih spet združili in nastopili Mladi levi.
Skupina je bila ena od sodelujočih v koncertnem programu, ki so ga v 300. oddaji SOS, ki jo je od leta 1979 vodil Dragan Bulič, v živo predvajali tudi na Valu 202. Zanimanje za ta Palmin dogodek je bilo veliko. Gneča je bila v klubu in pred njim, marsikomu niti ni uspelo priti na koncert.
"Že ob 23. uri je bilo v Palmi in pred njo skoraj tisoč ljudi, na žalost pa vsi niso mogli neposredno sodelovati pri dogajanju v klubu," so v reportaži takrat zapisali v časopisu Delo. O programu pa navedli, kako so imeli glavno vlogo Mladi levi, Oko, Amadeus in še nekatere druge slovenske glasbene zasedbe.
Klub Palma v Ljubljani
Veliko lepih spominov
"Največji dogodek je bil, ko sem ponovno zbral skupino Mladi levi, in mislim, da smo podrli rekord, kar se tiče obiska. Prišel je tudi skladatelj Bojan Adamič," se spominja nekdanji Palmin didžej in upokojeni glasbeni urednik Dragan Bulič.
Zgodb, povezanih s Palmo, je ogromno, spomini pa so izjemno lepi in prisrčni, sta si edina sogovornika, že omenjeni Dragan Bulič in Iztok Kurnik, v časih tivolske diskoteke poznan kot DJ Alf. Klub sta vodila Matjaž Mlinar in Lojze Rački. V raznolikem programu je sodeloval tudi Brane Rončel.
Med gonilnimi silami sta bila tudi Bojan Žibert - Boki in Marko Simić, ki sta bila vrsto let DJ-a in ustvarjalca raznolikega programa.
Iztok Kurnik se je lotil organizacije dogodka, posvečenega nekdanji Palmi, ki se bo zgodil v dvorani Centra slovanskih kultur jutri, v soboto, 30. marca, ob 19. uri. Kot pravi, se po zbranih informacijah obujanje ljubljanskega kluba ne more zgoditi v njegovih nekdanjih prostorih pod Halo Tivoli, saj organiziranje zabave tam ni mogoče.
Nekdanji Palmin didžej Dragan Bulič in vodja kluba Palma Matjaž Mlinar.
Aktivni kasetar leta 2019
Posebnost jutrišnjega dogodka pa je zagotovo tudi ta, da bo na njem imel aktivno vlogo kasetar. Vrteli bodo namreč glasbo s kaset, "ki smo jih imeli v Palmi, ko smo bili utrujeni in smo jih naredili za rezervo", pravi DJ Alf. Glasbeni program, posnet na kasetah iz tistega časa, je pri sebi našel eden od klubskih natakarjev.
"Predstavljajte si, da stojite ob točilnem pultu, ki je bil čisto na koncu med didžejem in straniščem. Palma je polna, dve punci letita mimo in si rečeta, da pohitita na stranišče, ker bo po Bowieju še Billy Idol, potem pa je tisti komad, ki jima je tako všeč," o žurerjih in žurerkah, ki so se vračali v ta ljubljanski prostor in poznali njegov program, pripoveduje zgodba.
Natakarska ekipa iz diskoteke Palma
Iz Stopoteke je nastala Palma
"Novembra leta 1983 sem najel prostore tedanje Stopoteke ter z istim imenom in programom eno leto nadaljeval," o začetkih Palme pripoveduje njen vodja Matjaž Mlinar. Stopoteka, ki so jo pod Halo Tivoli odprli leta 1968, je bila prva diskoteka v Ljubljani in Sloveniji ter ena prvih in kultnih v Jugoslaviji. Po Stopoteki je svoja vrata odprla Palma, ki je bila odprta do leta 2000.
Ime novega ljubljanskega kluba iz 80. let je narekoval prostor, pripoveduje Mlinar. "S stebri v klubu sem se precej mučil, bili so precej omejitveni dejavnik pri razvoju in sem nekaj želel z njimi narediti," se tudi spominja. Spremenil jih je v palme z neonsko krošnjo.
Klub Palma leta 1984
Stari rock se je vrtel ob četrtkih
Palma je bila s tematskimi večeri odprta vse dni v tednu. Ponedeljki so bili posvečeni jazzu, zaradi česar je Matjaž Mlinar kupil pianino. "Postavili smo ga na plesišče, zraven kabine za didžeja. Vsak ponedeljek dopoldne pa je prišel mojster in ga uglasil." Ob torkih je bil country, ob sredah novi rock in punk, četrtki so bili rezervirani za stari rock, v petek in soboto so bili popularni disko večeri, v nedeljo pa je bil ponovno na sporedu country. Od 90. let naprej je bil stari rock tudi ob sobotah. Klubski program pa so izvajali didžeji in nastopi v živo.
"Veliko koncertov smo imeli. Slovenski glasbeniki so veliko nastopali pri nas in časopisi so veliko pisali o našem dogajanju," o glasbeno-družabni sceni ljubljanske preteklosti, ki jo je oblikovala Palma, pojasnjuje Matjaž Mlinar. Med bendi, ki so se zvrstili, so med drugimi bili Magnifico s svojo skupino U'redu, Janez Bončina – Benč in skupina Bombe, ki je bila v 90. letih približno dve sezoni kar hišni bend. Nastopali so ob četrtkih in gostili veliko mladih domačih glasbenikov, ki še niso imeli možnosti nastopov na javnih predstavitvah. V klubu pa so se dogajale tudi predstavitve novih plošč različnih glasbenikov.
Palma leta 1984
Sto dinarjev za glasbeno željo
Za Palmino mešalno mizo se je prav tako zvrstilo veliko didžejev, med njimi Dragan Bulič, ki je skrbel za stari rock. "Palma je bila takrat edina diskoteka, ki je vrtela to zvrst glasbe," pravi.
"Naval za glasbene želje je bil tako velik, da je bilo včasih že kar naporno. Vrtel sem z gramofonskih plošč, imel sem dva gramofona, zgoščenko in še kaseto. Da si našel komade, je vzelo kar nekaj časa in moral si biti zbran," še o drugih, tudi tehnoloških časih pripoveduje sogovornik. Spomni se, kako je za šalo, ko je imel glasbenih želja že dovolj, na steno napisal: Glasbena želja 100 din.
Semafor za komade
Iztok Kurnik ali DJ Alf se spomni majhnega semaforja kot pripomočka enega od klubskih didžejev, s katerim je obiskovalcem signaliziral, kdaj je odprt za njihov izbor in kdaj ne. Rdeča luč je namreč pomenila, da ni časa za glasbene želje, zelena nasprotno. Napetost med obiskovalci okoli mešalne mize pa je rastla ob utripajoči zeleni luči.
Vhod v nekdanjo diskoteko Palma, kjer so na prelomu tisočletja po njenem zaprtju delovali še drugi klubi.
Od garderobe do kabine za didžeja
Kurnik je v Palmino ekipo vstopil najprej kot garderober, nato je kot mladi didžej začel vrteti glasbo na matinejah, nadaljeval pa v nočnem klubskem programu. Za mešalno mizo se je v Palmi kalil tudi slavni Umek, pripoveduje organizator Re-Palma "Matineje".
Spored za osnovnošolce
Posebnost Palme so bile tudi redne matineje, ki so bile brez alkohola in v popoldansko-večernem času namenjene druženju in plesanju najstnikov in najstnic. Potekale so ob nedeljah med 17. in 21. uro, pozneje še v petek in soboto, med šolskimi počitnicami pa vsak dan in bile so zelo priljubljene. Ob 22. uri so klub odprli za nočni program.
"Zanimivo je bilo, ko so otroci prišli na matinejo, njihovi starši pa zvečer v diskoteko," se tega fenomena spominja Matjaž Mlinar.
Mladi oblikovalci v Tivoliju
Petkove zabave Junior Design Party so v Palmi v sodelovanju s študenti oblikovanja začeli leta 1988 in nekdanji vodja Palme pravi, da so bile tudi zelo priljubljene. Eno od poletij so se študentje oblikovanja lotili tudi prenove diskoteke.
Prostor z najdaljšo disko tradicijo v Ljubljani - tu je leta 1968 nastala Stopoteka, prva diskoteka v Ljubljani in Sloveniji.
Vsak dan v Palmi
Nepogrešljivi del klubske zasedbe je bil tudi vodja kluba Matjaž Mlinar. Prav vsak dan je bil v Palmi, "živel in dihal sem za to, 95 odstotkov gostov smo poznali in v vseh teh letih ni prišlo do kakšnega večjega incidenta". Palma je bila zanj vse do leta 1999, ko so jo zaprli, način življenja. Navdušeno pa sogovornik omenja tudi svoje nekdanje sodelavce. "Bili smo kot družina," dodaja. Od vsega začetka in do konca pa je bil na vratih kluba legendarni redar Milan. V pogovorih o Palmi ga prej ali slej navdušeno omeni vsakdo.
Zgodbe iz prejšnjega stoletja
O Palmi se je v spominih ohranilo veliko zgodb, Mlinar se med pogovorom spomni, kako je v jutranjih urah enkrat pred klubskim vhodom nekdo čakal avtobus, prepričan je namreč bil, da je prišel na avtobusno postajo.
Sledili so drugi časi in s tem programi
Na prelomu tisočletja so v prostoru pod Halo Tivoli, potem ko so Palmo zaprli, začeli delovati še drugi klubi, med njimi v času popularizacije elektronske plesne glasbe na primer Subsub in F Club.
Preberite še:
10