Petek, 15. 3. 2019, 17.56
5 let, 8 mesecev
Nakupovalno središče v Murglah, kjer se ljudje vsakodnevno izgubljajo #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
25
Poslovno-trgovsko središče Murgle Center je iz leta 1992.
Trgovsko-poslovno središče v ljubljanski soseski Murgle je skupek najrazličnejših programov. Tu najdete vse od frizerstva, kozmetičnega salona, pekarne, mesnice, različnih zdravstvenih ambulant, ruske trgovine in pasjega frizerstva do zasebnega detektiva, pa tudi lokal s konceptom. Marsikdo, ki dela tu, pa vam bo povedal, da se redno znajde tudi v vlogi informatorja. Center Murgle je namreč pravi labirint.
Petnajstega decembra leta 1992 je bila v časniku Naša komuna objavljena kratka novica, da je zgrajen Murgle Center. Pod njegovo arhitekturno zasnovo se je podpisal Branko Križanič, v trgovsko-poslovnem središču pa je bilo ob njegovem nastanku 130 lokalov, med katerimi so nekateri že takoj zaživeli. Poleg trgovin in bifejev so že takrat načrtovali odprtje banke, pošte, poslovnih prostorov in zasebnih ambulant.
Tako zunaj kot v notranjosti središča so posejane oglasne oziroma informativne table, s katerimi je prostor zasičen.
V omenjenem članku v Naši komuni so se v devetdesetih letih dotaknili tudi arhitekturne zasnove, ki so jo opredelili za kakovostno. "Vsekakor pa je ta zgradba izjemno zanimiva, saj pomeni nekakšno hišo pokritih ulic s posebnim steklenim dvigalom in posebnimi tekočimi stopnicami ter osvetlitvijo strešne kupole."
A Murgle Center je s svojo prostorsko organizacijo za uporabnika prej kot prijetna izkušnja, ko se je treba znajti se po teh "pokritih ulicah", danes zasičenih z nepreglednim številom tabel in še številnimi drugimi vsebinami, ki so našle svoje mesto na stenah kompleksa.
Pročelje Murgle Centra je reklamna površina, na kateri prevladujejo vsebine po načelu "čim večje in čim bolj pisano".
Pročelje kot oglasna tabla
Nepreglednost njegovih vsebin napove že približevanje murgelskemu centru, pred katerim je parkirišče, zgovorno pa je tudi pročelje stavbe, ki je dobesedno prekrito z množico informacijsko-oglasnih tabel. Te pričajo o vsebinah in storitvah, ki jih najdete tam. Pročelje je postalo reklamna površina, na katerih prevladujejo vsebine po načelu večjega in svetlejšega napisa.
Eden od vhodov v trgovsko-poslovni kompleks
Netaktna umestitev v Murgle
Za poslopje asistent z ljubljanske fakultete za arhitekturo Aleksander Vujović pravi, da je prostorsko netaktno umeščeno v območje naselja Murgle, sicer znamenito po svoji urbanistični in arhitekturni kakovosti. "Čeprav drži gradbeno črto naselja proti cesti v Mestni log, je vmesni pas do ceste zasnovan drugače. Namesto zelenja, ki obdaja stanovanjske hiše, ali vsaj trga se pred Murgle Centrom razprostira ogromno parkirišče, ki dodatno kazi že tako grozno podobo hiše."
Ob tem pa objekt izstopa še po svoji stavbni masi in zasnovi ter je tako neupravičena dominanta v prostoru, tudi umeščenost objekta v širši prostor komentira arhitekt. "Volumsko gre za ogromno gmoto sredi nizov nizkih, večinoma atrijskih hiš na barjanskih tleh. Če objekti že na takšen način izstopajo, morajo biti stavbe s posebnim, družbeno izjemno pomembnih programom, kar pa poslovno-trgovsko središče ni."
Za Murgle Center asistent z ljubljanske arhitekturne fakultete Aleksander Vujović pravi, da je arhitekturno po nepotrebnem neberljiva. "Toliko programskih enot bi bilo mogoče urediti v bolj smiselno celoto, ki bi bila prostorsko bolj organizirana in razčlenjena, primernejša tudi okoliški zidavi. Hiša se zdi kot nekakšen babilonski stolp, katerega posledica je tavanje po kot nalašč slabo strukturiranem in prostorsko neberljivem tkivu."
Suhi kalamari ob pivu
Pod vtisom, ki ga dajejo takšne zunanje prostorske okoliščine stavbe, človek v murgelski center vstopi zadržano, a prvo prijetno presenečenje doživi, ko se zaleti v Rusko trgovino, ki ima tu svoje prostore že deset let. Takoj za vrati prodajalne ponujajo ob pakiranih suhih ribah tudi suhe kalamare. "V Rusiji jih jedo ob pivu," marsikomu v Sloveniji neznano in tudi neprepričljivo kombinacijo pojasni vodja ljubljanske enote Ruske trgovine Oksana Kompaniyets, Ukrajinka, ki že več kot deset let živi v Sloveniji.
Razgled po trgovini odkritje še marsikatero posebnost. Ponujajo hrano, sladkarije, alkoholne pijače, čaje, kozmetiko pa nekaj tudi predmetov za dom in igrače. Pri čemer pa seveda ne gre brez izbora kaviarja, rib v slanici ali olju, vložene zelenjave in bombonov ter napolitank na kilo.
Ruska trgovina v Murgle Centru.
Center je živahen
Oksana Kompaniyets pravi, da je Murgle Center v zadnjih letih živahen. Tako, kot je neka druga sogovornica o doživljanju tega kompleksa rekla, da ta na "svoj način deluje". Je pretočen in obiskan, v zgornjih nadstropjih n
Vodja ljubljanske enote Ruske trgovine Oksana Kompaniyets pravi, da bi se zjutraj lahko postavila pred prodajalno in usmerjala ljudi, ki v murgelskem kompleksu iščejo in se izgubljajo na poti do iskanega prostora.
amreč večji del prostorov zasedajo zdravniške ambulante, med njimi kirurška, pediatrična, psihiatrična in druge.
O obiskanosti poslovno-trgovskega centra mesar, ki ima tu svojo prodajalno že 25 let in je tako med najvztrajnejšimi v tem prostoru, pravi, da je ciklična.
Programsko je dobro umeščen
Kot že našteto zgoraj, je v Murgle Centru mogoče najti marsikatero storitev in ponudbo, ob navedenem tudi turistično agencijo, fotokopirnico, lekarno, pošto, sadjarja in zelenjadarja … In kot pravi Aleksander Vujović, je Murgle center "prav zanimivo in protislovno poslopje, programsko gledano zelo dobro umeščeno, saj je pomembno stičišče storitev za ta še kar obširen del mesta". Arhitekt pa pri tem nima v mislih samo Murgel, temveč tudi vzhodni del Viča, ki leži južno od Tržaške ceste.
"Takšna programska zgostitev na širšem robu mestnega središča je za mesto vsekakor pozitivna, saj ponuja ljudem gostinske, trgovske, zdravstvene, poslovne in druge storitvene funkcije, ki so za občane pomembne," je jasen Aleksander Vujović.
"Ljudje tu so odprti in prijazni"
"Moram reči, da sem bila presenečena nad prostori, ker zunaj ni videti prav lepo, vendar so ljudje – najemniki in lastniki prostorov zelo odprti in so me kot novinko zelo hitro sprejeli," o murgelski "skupnosti" pravi Bojana Žugec, lastnica kozmetičnega salona Nani, ki ima svoje prostore v stavbi že dve leti.
"Moram reči, da sem bila presenečena, ker zunaj ni videti prav lepo, vendar so ljudje – najemniki in lastniki prostorov zelo odprti in so me kot novinko zelo hitro sprejeli," o murgelski "skupnosti" pravi Bojana Žugec, lastnica kozmetičnega salona Nani, ki ima svoje prostore v stavbi že dve leti.
Nad vzdušjem med ljudmi, ki tu delajo, je še posebej navdušen Matej Martel Režek iz lokala Inkubator, ki je pravi biser v tem sicer prostorsko razglašenem kompleksu. "Center ima dušo zaradi ljudi, ki tu delamo. Vsak ima svojo zgodbo. Tako odprto in domače je. Smo kot miniaturna vas. Med seboj se razumemo, smo si pa, jasno, nekateri bolj všeč, drugi manj. Med seboj si pomagamo, si svetujemo, se pogovarjamo in se skupaj smejimo," o svojih izkušnjah v centru pravi sogovornik.
Lokal s konceptom sredi murgelskega centra.
Pravi tudi, da se do večera tu neprestano dogaja. Ob tem pove, kako so povezani z mesarjem, ljudmi, ki prodajajo sadje in zelenjavo, ter drugimi … Prav tako za tekmece ne jemlje lokalov, ki so okoli njega, temveč so to njegovi sosedje, v neposredni bližini sta to bar Dinamit in Heavy Rock. Vsak ima svoje stranke, v Inkubatorju pa se, zanimivo, vsako soboto zbere družba iz Bežigrada in Šiške. Sicer pa v središče prihajajo študentje, upokojenci, delavci, podjetniki, ne samo okoliški prebivalci, temveč ljudje iz vse Ljubljane, pa tudi širše.
Matej Martel Režek iz Inkubatorja pravi, da ima Murgle Center dušo, to pa zaradi ljudi, ki tu delajo. "Smo kot miniaturna vas. Med seboj se razumemo, smo si pa jasno eni bolj všeč, drugi manj. Med seboj si pomagamo, si svetujemo, se pogovarjamo in se skupaj smejimo."
Matej Martel Režek zaradi osebnih razlogov in boljše poslovne priložnosti bar Inkubator, lokal s konceptom, konec aprila po petih mesecih sicer zapira. Je pa to zagotovo poseben prostor ne samo v tem kompleksu, temveč bi si takšno oznako zaslužil tudi v središču Ljubljane.
Kava, ki jo pripravlja, je vrhunska in sveža iz butične pražarnice Escobar, vedno pa naredi hišno mešanico. V četrtek dopoldne je imel v mlinčku še zadnjih 250 gramov mešanice dveh arabic iz Hondurasa in Gvatemale, pražene 11. februarja.
Že v prihodnjih dneh, če ne že danes, pa bo kuhal novo serijo, ki je bila pražena 13. marca, namesto gvatemalske pa bo zdaj v njej arabica iz Salvadorja.
Matej Martel Režek kuha hišno mešanico kav, ki jih sveže pražijo v butični pražarnici Escobar.
Domača kavna mešanica, pesto in karamela
V Inkubatorju pa ima svojo zgodbo prav vsaka podrobnost. Notranjost je Matej Martel Režek zasnoval sam, sam dela tudi pesto, karamelo in mešanico za vročo čokolado. Opazimo lahko polno majhnih domislic, na primer to, da odlične sendviče ponudi na lopati z lesenim ročajem in da vsakič, ko prejme napitnino, to vrže v kozarec na točilnem pultu in v zahvalo pozvoni z velikim zvoncem.
Vodilo Mateja Martela Režek je ustvarjanje sproščenega okolja, kjer pozabiš na stres in nisi skeptičen, kaj boš dobil predse. Ob skodelici dobre kave pa tudi nobeno vprašanje o tem črnem aromatičnem napitku ni odveč. Kot pravi ime Inkubator, govori o razvijanju idej, produktov in ljudi.
Zakrita strešna kupola, kot centralni del krožne oblike dela stavbe, ki naj bi deloval med pokritimi ulicami, kot trg.
Vsak dan v istem lokalu
Sogovornica, ki ima kavarno v tem centru že 16 let, prav tako pravi, da je tu dobro vzdušje, čeprav je bilo včasih še boljše, "zdaj je vseeno vsak bolj zase". So pa tisti, ki tu že dolgo delajo, med seboj precej povezani, dodaja. Med sabo pa se ne poznajo samo tisti, ki tu delajo, temveč tudi s strankami, saj so te stalne, še doda gostinka, h kateri prihajajo predvsem okoliški prebivalci in prebivalke. Je bil pa včasih center bolj živahen. Več je bilo trgovin in butikov, zdaj pa je veliko ambulant, to je postalo bolj storitveno kot pa poslovno-trgovsko središče, je tudi jasna.
V pogovoru pove, da ko kdo sliši, da dela v Murglah, pogosto prileti politično obremenjen komentar, povezan s tem prostorom. V tej izkušnji pa ni izolirana, saj o tem v Murgle Centru pripoveduje več sogovornikov.
Prostor pod stropom zasedajo usmerjevalne oz. informativno-oglasne table.
Ljudje tu iščejo, tavajo, se izgubljajo
Vsak od njih pa tudi pravi, kakšen labirint je tu in da se ljudje po njem dnevno izgubljajo. Hodijo gor in dol, ko iščejo določen prostor. Ena od sogovornic pove, da je v tem kontekstu pravi informativni center. Vodja ljubljanske Ruske trgovine bi se zjutraj lahko kar postavila pred prodajalno in usmerjala ljudi, ki se tu iščejo in se izgubljajo, pojasnjuje.
"Nekaj časa se moraš sprehajati, da ugotoviš, kje je kaj. Ljudje tu iščejo, se izgubljajo, tavajo," pravi o murgelskem labirintu Andraž Kopitar iz iDoktorja.
Da je tako, pritrjuje tudi Andraž Kopitar iz iDoktorja. "Ljudje iščejo, se izgubljajo, tavajo … Nekaj časa se moraš sprehajati, da ugotoviš, kje je kaj." Ob tem pokaže nemogočo pot do enega od storitvenih prostorov, ki vodi po nepreglednih hodnikih in čez teraso, ki sicer ni v uporabi. Vodnik v obliki osebe je v tem primeru skoraj nujen.
"S tem se ukvarjamo že 25 let"
S to težavo stavbe kot labirinta se ukvarjajo že 25 let, pravi tamkajšnji mesar, ki ima v svoji ponudbi tudi burato, mlad kozji sir in trnovske hrenovke, ki imajo takšno ime, ker jih dela sam. Tudi sicer pa za vsak izdelek pove njegov izvor, to je njegova dolžnost, podčrta. Pravi sicer, da takšnih časov, kot so bili pred 20 leti, kar zadeva prodajo, ne bo več. "Ljudje jedo manj, a bolj kakovostno. Konkurirati trgovskim verigam ni mogoče drugače kot s kakovostjo."
Nepreglednost je skupni imenovalec
Skupni imenovalec poslovno-trgovskega centra Murgle je torej nepreglednost, ob tem pa je to tudi prostor, ki od devetdesetih let ni doživel kakšne celostne prenove. "Ambient je star, kot da gre za pozabljen objekt, ki mu manjka osvežitve," o tem vidiku pove sogovornica iz turistične agencije.
"Iz te hiše kriči neartikulirana želja po pozornosti v maniri najslabših izdelkov postmoderne dekadence, zato je nihče ne doživlja kot lepo ali praktično, a premore prepotrebne programe na tem območju. To pa je bržkone edini razlog, zakaj še deluje," poudarja arhitekt Aleksander Vujović.
"Stavba je arhitekturno neberljiva"
"Arhitekturno je stavba po nepotrebnem neberljiva. Toliko programskih enot bi bilo mogoče urediti v bolj smiselno celoto, ki bi bila prostorsko bolj organizirana in razčlenjena, primernejša tudi okoliški zidavi. Hiša se zdi kot nekakšen babilonski stolp, katerega posledica je tavanje po kot nalašč slabo strukturiranem in prostorsko neberljivem tkivu," je dejal Aleksander Vujović.
"Še bolj grozna je zasnova podobe stavbe, saj je oblikovno pretenciozna: z veliko elementi kvaziarhaičnega arhitekturnega besednjaka in s kopico ponesrečenih sestavljenih oblik in materialov. Iz te hiše kriči neartikulirana želja po pozornosti v maniri najslabših izdelkov postmoderne dekadence," še dodaja. Zaradi navedenega pa hiše "nihče ne doživlja kot lepe ali praktične, a premore prepotrebne programe na tem območju. To pa je bržkone edini razlog, zakaj še deluje":
Preberite še:
25