Petek, 10. 3. 2017, 15.13
6 let, 8 mesecev
Ljubljanska Ajdovščina: podhod, ki ponuja vse od čevapčičev do erotične masaže
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,40
1
Podhod Ajdovščina in Slovenska cesta nad njim sta povsem nasprotni prostorski okoliščini v središču Ljubljane. Medtem ko je podzemlje pozabljen del mesta, ki se prazni, tistega nad zemljo zaznamuje dinamična sedanjost.
Trg Ajdovščina ter pod njim istoimenski podhod na križišču Slovenske in Gosposvetske ceste v Ljubljani se imenujeta po ajdovskem oz. poganskem pokopališču zunaj obzidja Emone.
Njegove ostanke so našli že ob postavljanju temeljev za Tavčarjevo palačo oz. palačo Evropa leta 1868, pozneje ob obnovi tedanje Titove in današnje Slovenske ceste ter nato ob pripravah za gradnjo Metalke. Najdene sarkofage in žare hranijo v Narodnem muzeju Slovenije.
Včasih je bilo v podhodu živahno, danes pa je ta zapuščen. Na tem kraju in okoli njega se je marsikaj spremenilo.
Podzemna pot iz leta 1976
Podzemno pot med Metalko in nekdanjim Figovcem so zgradili leta 1976, da bi povezali obe strani Ajdovščine. Nastajanje podhoda je povzročalo precej nezadovoljstva, saj je dolgo gradnjo spremljalo polno zapletov, velikokrat je bil zaradi nje ohromljen tudi promet.
Podhod Ajdovščina so začeli graditi leta 1976. Med dolgim nastajanjem je povzročal nezadovoljstvo, saj so ga spremljali zapleti, večkrat pa je tudi ohromil promet. Zaznamovale so ga tudi pogoste težave z delovanjem tekočih stopnic.
To je bil torej še čas, ko je bila zdajšnja Slovenska cesta ena od osrednjih prometnih mestnih žil. V časopisu Delo so leta 1976 o gradnji zapisali: "Egipčani so gradili piramide, Ljubljančani podhod Ajdovščina."
Ob svojem nastanku je podhod veljal za najsodobnejšega, kar danes brez dvoma ne drži. Nasprotno, sprehod po njem pokaže zapuščeno podobo. Gre za kraj, ki ga je povozil čas in kjer je mogoče prebirati tudi sledi določenih družbenih oz. gospodarskih procesov.
Zapuščeni prodajalni nekdanjih modnih znamk
Veliko prostorov je praznih, spominjajo pa na pretekla obdobja, na primer izpraznjena nekdanja prodajalna Murinih izdelkov. Nekaj pohištva je še ostalo in človek zato lahko dobi občutek, da so od tam še včeraj odnašali stvari. A ne bo držalo, veliko dalj je od tega.
Prostor nekdanje tekstilne znamke in prav tako zapuščena nekdanja prodajalna čevljev Peko, ki jo tudi najdete v enem od podzemnih hodnikov, sta simbol nekoč delujoče modne industrije pri nas. Tudi predel z napisom Tkanina je prazen.
Gradnja takrat najsodobnejšega podhoda v Ljubljani
Fotografija Petra Kozine
V zapuščeni prodajalni čevljev še vedno visi fotografija Petra Kozine. Dovolj velika, da jo je čez steklo mogoče takoj opaziti. V trenutnem položaju je dokaj simbolična. Peter Kozina (1987-1930) je bil trgovec, ki je leta 1903 ustanovil podjetje Peter Kozina & Co. To je leta 1906 začelo v Tržiču izdelovati čevlje.
Po dograditvi novih proizvodnih obratov je postal edini lastnik tovarne in jo preimenoval v Peko. Med obema vojnama je odprl več deset prodajaln.
Kitajska prodajalna Star v pohodu Ajdovščina, kjer najdete vse, od klasične budilke do modrčka.
Od klasične budilke do modrčka
Zapuščenih delov podzemlja je še več, niso pa vsi taki. Delujejo lokal, ne prav obljuden, okrepčevalnica, ki ponuja tudi čevapčiče, nekaj trgovin z oblačili in čevlji, ključavničarstvo ter kitajska prodajalna Star, v kateri najdete vse, od klasične budilke do modrčka in še nešteto drugih bolj ali manj uporabnih in kakovostnih stvari za vsakdan. Ponudba v tej prodajalni je dobra prispodoba tega, kar se dogaja tudi v njeni podzemni okolici. Za vse se zdi, da je tam o(b)stalo bolj ali ne po naključju oz. po načelu vsakega malo. Podoben občutek ima lahko človek tudi za tiste, ki se tam znajdejo.
Ključavničarstvo je še odprto, ne pa trafika z imenom Ajdovščina, ki je polepljena z zbirko časopisov. Na enem od teh je letnica 2007. Še vedno se lahko spomnimo časa, ko je delovala in bila s svojim delovnim časom pripravna postojanka za kakšen poznovečerni nakup.
Ponudba v kitajski prodajalni po načelu vsakega malo je dobra prispodoba tega, kar se dogaja tudi v njeni podzemni okolici. Za vse se zdi, da je tam o(b)stalo bolj ali ne po naključju.
Nekoč je bilo tu živahno
Spomini na nekdanji podhod Ajdovščina, ko je bilo tu živahno, potrjujejo, kar danes kaže prostor. Veliko se je spremenilo, tako ali drugače. O marsičem, kar je bilo nekoč tu, ni več ne duha ne sluha, tudi ljudi skoraj ni.
Z vrat še niso odstranili vabila na lansko potujočo razstava človeške anatomije z naslovom Naše telo – živeti zdravo. V enem od kotov ne prav majhnega podzemlja najdete zdaj tudi salon, kjer med drugim ponujajo erotično masažo.
Prenovljena Slovenska cesta
Nad pozabljenim podhodom, ki ni le obstal v času, temveč vsaj za zdaj ugaša in predstavlja degradirani mestni prostor, pa se, kot kaže, dogaja prihodnost.
Podhod Ajdovščina nekoč:
Ulično gledališče Pred razpadom leta 1981 med nastopom v podhodu Ajdovščina
Podhod Ajdovščina danes:
1