SiolNET. Trendi Kultura
1,18

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Odkritje v središču Ljubljane: našli ostanke mostu iz srednjega veka #foto

1,18

termometer

srednjeveški Mesarski most Jurčičev trg
Foto: STA

Na Jurčičevem trgu v Ljubljani so arheologi odkrili temelje srednjeveškega Mesarskega mostu, ki je stal na mestu zdajšnjega Čevljarskega mostu, na tem območju pa so naleteli na še več drugih zanimivih najdb iz različnih obdobij.

Najdba temeljev srednjeveškega Mesarskega mostu arheologov ni presenetila, ker je njegov obstoj poznan iz zgodovinskih virov, je za STA povedal Martin Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane, a ob tem poudaril, da so obstoj mostu zdaj prvič podkrepili z materialnimi ostanki.

Martin Horvat Martin Horvat Foto: STA

V virih se sicer most na mestu današnjega Čevljarskega mostu prvič posredno omenja okoli leta 1280, ko se pojavi informacija o t. i. Starem oz. Spodnjem mostu, ki je stal na mestu današnjega Tromostovja. Omemba Starega mostu po Horvatovih besedah pomeni, da je v tem času moral stati tudi že neki nov most na mestu današnjega Čevljarskega mostu. Sprva je bil zelo verjetno v celoti lesen, tudi temelji na brežinah.

Več fotografij z najdišča:

1 / 16
2 / 16
3 / 16
4 / 16
5 / 16
6 / 16
7 / 16
8 / 16
9 / 16
10 / 16
11 / 16
12 / 16
13 / 16
14 / 16
15 / 16
16 / 16

Temelji, ki so jih izkopali, so iz nekoliko poznejšega časa, verjetno iz 14. stoletja. Most je imel na obeh straneh na brežinah zidane temelje, sam most čez Ljubljanico pa je bil lesen. V drugi polovici 19. stoletja so ga nadomestili z litoželeznim mostom, ki so ga poimenovali po županu Johannu Nepomuku Hradeckem.

Zdajšnji Čevljarski most so po načrtih Jožeta Plečnika zgradili v 30. letih preteklega stoletja, most Hradeckega pa prestavili na novo lokacijo pri takratni ljubljanski mrtvašnici, kjer se ga je oprijelo novo ime - Mrtvaški most. Danes most premošča Ljubljanico na lokaciji med Prulami in Krakovim, blizu sotočja z Gradaščico.

Trendi Ljubljana, mesto mostov

Samo poimenovanje mostu je po Horvatovih besedah vezano na aktivnosti, ki so potekale na njem. V 16. stoletju se na mostu omenjajo mesnice, a so mesarje mestne oblasti že v začetku 17. stoletja pregnale z mostu zaradi smradu in onesnaževanja vode. Nato so most zavzeli drugi obrtniki, vedno več je bilo tudi čevljarjev in od tod tudi ime Čevljarski most.

Različne najdbe iz več zgodovinskih obdobij

Na Jurčičevem trgu so izkopali tudi ostanke rimske in srednjeveške brežine. Že ob prenovi poslopja, v katerem je Zlata ladjica, pa so arheologe presenetili ostanki obrtne delavnice iz 12. stoletja. Na podlagi najdb - ogromnih količin žlindre, talilnih lončkov in peči - se je pokazalo, da gre za kovaško delavnico. Žlindro so sicer našli tudi v delu, kjer so temelji mostu.

srednjeveški Mesarski most Jurčičev trg Foto: STA

Eno od zanimivih odkritij na Jurčičevem trgu pa je tudi ogromna kanalizacijska cev s konca 17. ali začetka 18. stoletja, ki pa je bila z obeh strani zaprta. Zakaj, arheologi še ne vedo.

Na Jurčičev trg so arheologi prišli pred približno dvema mesecema, ko so začeli nadzor ob začetku gradbenih del. Izkopavanja na trgu so končana, arheologi pa nadaljujejo na drugi strani lokala Zlata ladjica, kjer so že začeli odstranjevati asfalt.

V pričakovanju novih odkritij

Po Horvatovih besedah pričakujejo še več ostankov kovaške delavnice in pa nadaljevanje srednjeveške in novoveške brežine Ljubljanice. V srednjem veku so namreč z nasutjem materiala pridobili od enega do treh metrov prostora, na drugi strani je znano, da so tu na Bregu, kjer je bilo nekdaj glavno pristanišče za vse blago, ki so ga prevažali po Ljubljanici, stali objekti, kot so carinarnica, mitnica in skladišča, od katerih bi še lahko našli kakšen temelj.

srednjeveški Mesarski most Jurčičev trg Foto: STA

Kot je še pojasnil Horvat, je za nasutje prišlo v poštev vse, kar jim je prišlo pod roke, uporabili so ves odpadni material. Glede konstrukcij, s katerimi bi utrdili brežino, je spomnil, da so pred približno desetimi leti v bližnji Krojaški ulici naleteli na kole, zabite ob brežino, ob katere so nasipavali material.

Ljubljanica namreč ni bila deroča, bila je plitka in široka reka, na tem mestu širša od pet do šest metrov, so jo pa v stoletjih počasi, a vztrajno porivali v korito in zadnja etapa tega dogajanja je aktualna ureditev, v kateri je reka ujeta v korito in nanjo gledamo od zgoraj navzdol, je sklenil Horvat.

Preberite še:

Jože Plečnik Novice Plečnikova dela na seznamu Unescove svetovne dediščine Novice Prvič objavljeni posnetki: kako so regulirali Ljubljanico #video

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin