Od knjige esejev o družbi, ki se dotika umetnosti, do prvencev

Urednik na novo izdanega romana Slavka Pregla, kratkih zgodb Marka Golje, književnega prvenca Jasmina B. Freliha in knjige esejev Vinka Möderndorferja, ki so vse izšle pri Cankarjevi založbi, je Andrej Blatnik.

Slavko Pregel, sicer poznan kot mladinski pisatelj, se tokrat predstavlja v vlogi pisatelja za odrasle. Blatnik je njegovo delo Kukavičje jajce označil za berljivo in komunikativno delo, ki pa na račun tega ne izgublja literarnega dostojanstva. V preplet družinskih zgodb, ki nas popeljejo skozi čas pred drugo svetovno vojno vse do danes, pisatelj oblikuje skozi svojo domišljijo in izkušnje ter rahločutne uvide v odnose in dogodke, ki zaznamujejo človeška življenja.

Morda, prvenec novinarja z Radia Slovenija Marka Golja, je nastajal dolgo, 52 let, pravi leta 1960 rojeni avtor. Po besedah urednika knjige jo odlikujejo humorni pogled na resne teme, besedna spretnost in književna erudicija, ki se kaže skozi prikrita in odkrita navajanja.

Za zgodbe, ki so nastajale vse življenje, Golja pravi, da naslov knjige govori o usodi glavnih junakov. Prav tako negotovost, vpisana v "morda", govori o dvoumnosti, ki ji je mogoče slediti tudi na ravni pripovedovanja. Kdaj namreč ne vemo, kdo zgodbo pripoveduje, kdaj je bilo nekaj povedano, kako se bo končalo … Negotovost, kot zeitgeistovski odtis, se tako v delu pojavlja na več ravneh. Ali, kot so o knjigi zapisali v založbi: "Pisatelj nas vešče vodi po poteh literarnih negotovosti in verjetnosti. Skozi postpostmoderno izživet in izžet vsakdan nas hlastno popelje v jezikovne akrobacije, se dvigne na visoko raven pripovedne samopremišljenosti, se od tam malo ozre po avtentični naivnosti in celo poišče smisel v erotiki."

Na majava tla sodobnosti pa Golja, kot pravi sam, v književnem delu postavlja vsaj dve gotovosti, ki sta temelja življenjske eksistence, za katera gre, odgovor prepušča bralcu, ki ga lahko odkriva skozi branje. Na vprašanje, v kakšni meri so zgodbe avtobiografske, pa odgovarja, da je sam najbolj prisoten v pikah, vejicah, dvopičjih in zamolkih; v teh intervencijah.

Prvenec Na/pol je delo mladega avtorja Jasmina B. Freliha. Zanimanje Blatnika je Frelih vzbudil s svojimi objavami v književni reviji Idiot. Njegovo pisanje je opazil zaradi svežine in inovativnosti, gre za nov močen prozni glas, je še poudaril urednike knjige.

V romanu se prepletajo tri narativne niti. Evan na Daljnem vzhodu postavlja gledališko predstavo in skuša zapolniti razpoko, skozi katero mu vztrajno pronica spomin na izgubljeno ljubezen. Kras je izgubil na volitvah, počasi pa izgublja tudi nadzor nad lastno družino. Zojo je na Daljnem vzhodu poezija napravila slavno, a slava ne prinaša več ugodnosti civilizacije, temveč zgolj pozornost ljudi, so na kratko zapisali o zgodbah, ki se v delu prepletajo.

Frelih pravi, da potrebuje časovno distanco, da bi lahko suvereno govoril o tem, kaj mu knjiga pomeni. Izrazil pa je navdušenost nad priložnostjo, da se lahko z izdano knjigo "uči vsem na očeh".

Navdušenje in pozitivna razburjenost pa sta čustva, ki je po besedah Möderndorferja izhodišče, da o neki temi spregovoriš. V njegovem primeru in ob izdani njegovi najnovejši knjigi esejev Izdelovalec zvonov so to bile predstave ali filmi, ki so ga naprej vodili do širših razmišljanj o razmerju med umetnostjo in današnjo stvarnostjo. Gre za premišljevanja o slovenski, evropski in globalni sodobnosti, na katero avtor gleda skozi očala človeka, ki se z umetnostjo ukvarja. Dela, kjer se je poklonil nekaterim velikanom slovenskega gledališča in umetnosti, so literarna, saj je, kot poudarja Möderndorfer, književnost tista, ki je zelo blizu resnici, celo bolj kot esejistka, pravi.

Blatnik za knjigo esejev pravi, da gre za razmišljanja o umetnosti, ki razpirajo vpogled v ustvarjalčevo dejavnost. Gre za refleksije ustvarjalnih procesov in veliko razmišljanj o umetnosti, ki jih pisec oblikuje skozi osebne izkušnje sprejemanja umetniških del tako doma kot tudi v Pragi in New Yorku.