Naj bo A kot ajda ali A kot analogno?

Britanska založba Oxford University Press poleg klasičnih slovarjev izdaja tudi slovarje, prilagojene mladim, med drugim Oxford Junior Dictionary, ki je namenjen sedemletnikom in sedemletnicam in v katerem je okoli deset tisoč gesel. Njihov nabor se z leti spreminja, nekatere manj aktualne besede so iz slovarja izključene, dodajajo pa nove, kot so na primer širokopasovni internet, zvezdnik, klepetalnica in blog.

A britanski književniki in književnice opozarjajo, da se je pri sestavi slovarja začel pojavljati trend izločanja besed, povezanih z naravo, in dodajanje besed, ki so povezane z izoliranim življenjem v zaprtih prostorih. To so zapisali Margaret Atwood in 27 drugih književnikov in književnic, ki so na založbo naslovili odprto pismo.

Adijo, mandelj, pozdravljen, stolpčni grafikon Podpisnice in podpisniki opozarjajo, da je slovar v preteklosti iz nabora gesel izločil okoli 50 besed, ki so povezane z naravo in podeželjem, kar se jim zdi še posebej neprimerno v časih, ko se otroci vedno manj igrajo zunaj in v naravi, zaradi česar ima sodobna mladina manj družabnih veščin, več jih ima prekomerno težo in pogostejši je občutek strahu pred neznanim. Podpisnice in podpisniki zato založbi predlagajo, naj izda nov slovar, kjer bo izbira besed bolj preudarna.

V različici iz leta 2007 so namreč izločili besede za mandelj, robido in žafran, dodali pa izraze za analognost, stolpčni grafikon in zvezdništvo. Leta 2012 so iz slovarja črtali še reso, cvetačo, kostanj in deteljo, dodali pa širokopasovni internet in računalniško potezo cut and paste oz. v prevodu izreži in prilepi. Podpisnice in podpisniki se sicer zavedajo, da izločitev besed, kot so hrček, leopard, ostriga in panter, ne bo uničila življenja mladih, opozarjajo pa, da gre za simptom širše težave, že omenjenega pomanjkanja gibanja in druženja, ki pa lahko uničuje življenja mladih.

Naj bo A kot ajda, ali A kot avion? Milena Mileva Blažić, redna profesorica za didaktiko slovenščine in izredna profesorica za slovensko književnost na pedagoški fakulteti v Ljubljani, meni, da so takšni posegi v slovarje, predvsem otroške, nepotrebni. "Besede umirajo po naravni poti," pravi, prav tako bi sama takšne posege odsvetovala, saj gre za "evtanazijo besed. To seveda ne pomeni, da nasprotujem novim besedam, tudi te je dobro poznati, a sama bi sodobnost raje kombinirala s klasiko."

"Na primer Abecedo na polju in v gozdu Otona Župančiča, ki je pesnik evropskega formata, z novimi. A naj bo še vedno ajda, lahko je pa tudi avion," meni poznavalka mladinske literature, ki dodaja, da ima prav ajda za Slovence in Slovenke takšen simbolni in kulturni pomen, da se je o njej in njenem kontekstu vredno učiti.

SSKJ besed praviloma ne izključuje

Pri nas podobnih posegov v slovarje ne poznamo, iz druge izdaje Slovenskega slovarja knjižnega jezika (SSKJ) so iz pravnih razlogov sicer res umaknil besede, kot so cockta, teflon in superga. A te izhajajo iz imen blagovnih znamk. Drugih besed niso izločali, nam je povedal Andrej Perdih z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je sodeloval pri nastajanju slovarja.

"Odločili smo se namreč, da naj druga izdaja SSKJ prinaša novosti v slovenskem jeziku v času od izida prve izdaje, zadnji zvezek je izšel leta 1991, obenem pa ohrani besedje, ki je v slovarju že zajeto. Nova izdaja prav zato opisuje slovenski jezik od druge polovice 19. stoletja do sedanjosti. Ker pa so nekatere besede v času od prve izdaje slovarja zastarele, smo v slovarju to pri njih tudi zapisali. Tako bo slovar koristil uporabnikom tudi pri branju starejših besedil, zlasti leposlovja," razlaga Perdih.

Slovar je tudi dokument časa, v katerem je nastal Perdih dodaja, da so nameni slovarjev različni, odvisno pa je tudi, ali so omejeni po obsegu ali vsebini. Oxford Junior Dictionary se v teh dveh pogledih bistveno razlikuje od SSKJ, saj se na spremembe v jeziku odziva z izločanjem in dodajanjem besed, medtem ko se v SSKJ besede večinoma zgolj dodajajo.

"Zaradi mehanizacije kmetijstva in urbanizacije prebivalstva se nekatere besede, vezane na kmečko delo in življenje, uporabljajo vedno redkeje, nasprotno pa so se besede, ki so povezane z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami, uvrstile v vsakodnevno življenje posameznika," opaža Perdih.

"Opazno je tudi, da besede, ki prvotno označujejo neko konkretno dejanje ali predmet, v digitalnem svetu dobijo drugačen pomen, na primer če smo prej na morju z roko brskali po pesku in smo zato imeli polne roke peska, danes lahko brskamo tudi po spletnih straneh, pri čemer le kliknemo z miško ali tapnemo na zaslon. Če smo se prej borili proti virusom gripe in smo opazovali hrošče različnih barv, danes oboji v digitalnem svetu ogrožajo našo varnost. V tem smislu je slovar tudi nekakšen dokument časa, v katerem je nastal."

Za izključevanje besed iz slovarja ni pravih argumentov Pristop, kakršnega uporabljajo pri sestavi SSKJ, bi pri predstavljanju jezika otrokom ohranila tudi Milena Mileva Blažić. Po njenem mnenju je namreč kljub urbanizaciji smiselno, da se otroci še vedno učijo o naravi in o stvareh, s katerimi morda nimajo vsakodnevnega stika. "Če stvari ne srečujejo dnevno, to še ne pomeni, da o njih ne morejo razmišljati," zato poudarja, da besedišču z razlogom rečemo besedni zaklad.

"Za izključevanje besed tako ni zares pravih argumentov, kot ni argumentov za nasilno dodajanje novih. Sem pa za to, da se evidentirajo nove besede, predvsem neologizmi iz slovenske literature, kot so kosovir Svetlane Makarovič, pedenjped Nika Grafenauerja in nebomska deklica Barbare Gregorič Gorenc."