Ko slovarji berejo uporabnike

Urednik slovarja Peter Sokolowski zato ob velikih dogodkih, kot so naravne katastrofe, predsedniške volitve ali smrt zvezdnika, ugotavlja, kaj se takrat dogaja z jezikom. Novice tako niso samo novice, temveč tudi jezikovni dogodki, zaradi katerih se ljudje obrnejo na slovarje.

Slovarji tako danes niso samo zbirke uporabljenih besed, ki izhajajo na nekaj let, temveč so postali dvosmerno ogledalo; ne nudijo samo definicij besed, temveč tudi podatke o tem, kaj si želimo vedeti. Danes tako berejo tudi slovarji, in sicer svoje uporabnike.

Kot je za The Chronicle of Higher Education povedala Katherine Connor Martin, urednica ameriških slovarjev pri Oxford University Press, imamo danes precej več stika s slovarji, kot bi si mislili. Slovar je namreč na dosegu vsakič, ko pošiljamo elektronsko pošto, beremo elektronsko knjigo ali pišemo SMS-sporočilo. Slovarji so postali del operacijskih sistemov računalnikov in elektronskih bralnikov, njihovo dopolnjevanje je precej hitrejše kot pri tiskanih različicah, vsebujejo pa lahko tudi povezave do sopomenk in posnetke izgovarjave.

Pri elektronskih različicah slovarjev pa so še posebej uporabna neuspešna poizvedovanja uporabnikov, ko na primer uporabnik vtipka besedo, ki je v slovarju ni. Takšne "napake" lahko leksikografe napotijo k besedam, ki bi jih veljalo vključiti v slovarje, pri nekaterih spletnih slovarjih pa lahko nove izraze prek spleta prispevajo kar uporabniki. S prispevki uporabnikov je nastal tudi prvi Oxfordov slovar angleškega jezika, ki so ga v poznem 19. stoletju sestavili prav s pomočjo tisočih izrazov, ki jih je prispevala javnost.

Uredniki slovarja Merriam-Webster iskanja uporabnikov spremljajo od leta 1996, ko so svoj prvi slovar preselili na splet. Takrat so opazili, da se je uporaba slovarja precej povečala ob večjih dogodkih, kot je bila na primer smrt princese Diane leta 1997. Uporabniki so začeli iskati besedi paparazzi (paparaco) ter cortege (pogrebna procesija), po smrti Michaela Jacksona pa je bila dolgo najbolj iskana beseda emaciated (shujšan).

Iz najbolj iskanih besed lahko vidimo, kakšne zgodbe se začnejo sestavljati v družbi. Po napadu 11. septembra so ljudje iskali izraze, kot so rubble (grušča) in triage (triaža), tedne po napadu pa so začeli iskati bolj filozofske pojme, kot je surreal (nadrealistično). Včasih Sokolowski med spremljanjem iskalnih rezultatov ne more ugotoviti, kateri dogodki so sprožili zanimanje, zato prek Twitterja vpraša, ali se je katera od besed pojavila v kakšni nadaljevanki ali filmu, pogosto pa iskalne nize narekuje tudi dnevni ritem ljudi.

Obisk spletnega slovarja se namreč bistveno poveča po tipičnem delovnem času, ko ljudje na primer igrajo igri scrabble ali words with friends. Tako ni presenetljivo, da je najbolj iskana beseda z mobilnih telefonov qi, ena od bolj preprostih, a hkrati točkovno vrednih besed v omenjenih igrah.

Dnevna raba besed pa je oblikovala tudi dopolnilo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, ki je izšel pred kratkim. V njem so se zaradi pogoste rabe v medijih pojavile besede, kot so tajkun, janšizem in suši.