Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Pri založbi Krtina pa delo o socialni politiki, naslovljeno UTD v Sloveniji. Društvo za humanistična vprašanja Argo in Pevsko društvo Puconci je izdalo pesmarico Pesem ravnice, založba Goga pa knjigo z dvema dramama Kristijana Mucka.

Galindez - roman s srhljivo pripovedjo izpod peresa španskega pisca Vazqueza Montalbana

Galindez je roman s srhljivo zgodbo, ki temelji na resničnih dogodkih. Avtor opisuje usodo španskega profesorja v New Yorku Jesusa Galindeza Suareza, ki je zaradi svoje politične dejavnosti in raziskovalnega dela leta 1956 sredi belega dne izginil. Njegovo življenje je do tedaj zaznamovalo emigrantstvo. Po Francovi zmagi se je kot privrženec republike umaknil v Francijo in od tam v Dominikansko republiko, kjer pa se je ponovno znašel pod okriljem diktatorskega režima. Delovanje diktatorja Trujilla je po prebegu v ZDA želel predstaviti v doktorski disertaciji, kar ga je stalo življenja. Kar nekaj let pozneje podobno usodo doživi tudi študentka Muriel Colbert, ki se loti raziskovanja Galindezovega izginotja. Manuel Vazquez Montalban (1939-2003) velja za enega najplodnejših španskih literarnih ustvarjalcev druge polovice minulega stoletja. Poleg proznih del in pesmi se je lotil tudi humorističnih besedil, gledaliških iger, kulinaričnih priročnikov in političnih komentarjev. Po prvem romanu Ubil sem Kennedyja (1972) je sledilo več kot 20 detektivskih romanov z glavnim junakom Pepetom Carvalhom in drugih romanov. Za delo Galindez je leta 1991 dobil špansko državno nagrado za roman. Pričujoča knjiga je avtorjevo prvo v slovenščino prevedeno delo. Za prevod je poskrbel Ferdinand Miklavc, za spremno besedo pa Peter Vodopivec.

UTD v Sloveniji - zbornik s članki o univerzalnem temeljnem dohodku

Zbornik, podnaslovljen Premisleki, stališča, dokumenti se začne s člankom Philippa van Parijsa o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD) z naslovom Temeljni dohodek - preprosta in močna ideja za 21. stoletje. V nadaljevanju pa so nanizani članki izključno domačih avtorjev, predstavnikov različnih strok, ki so jih povabili v založbi Krtina in so posebej za to publikacijo napisali članke. V poglavju Stališča so predstavljeni krajši prispevki o UTD, v sklopu Dokumenti pa so zbrane izjave uglednih državljanov, ki so se v javnosti izrekli o UTD. Namen zbornika je preveriti stanje razprave v slovenski akademski in javni sferi osem let po prvem zborniku in s tem prispevati k razvoju javne razprave o prihodnosti socialnih politik in o socialni pravičnosti v Sloveniji. Leta 2003 je namreč Krtina izdala zbornik Brezplačno kosilo za vse?, v katerem je bilo prevedenih nekaj krajših razprav o ideji UTD. Tokratni zbornik sta uredila Igor Pribac in Valerija Korošec.

Pesem ravnice - pesmarica prekmurskih pesmi treh avtorjev: Ferija Lainščka, Milanan Ostojića in Marjana Povha

V pesmarici Pesem ravnice, podnaslovljeni Zborovske in vokalno-instrumentalne priredbe avtorskih prekmurskih pesmi je objavljenih 38 priredb avtorskih skladb, ki jih v izvirniku izvaja skupina Halgato band. Večino pesmi sta ustvarila skladatelj Milan Ostojić in književnik Feri Lainšček, ki sta skupino s prepoznavnim značajem, obarvanim z ravninskimi razpoloženji in drugimi etno posebnostmi, tudi ustanovila. V delu je opazen tudi vpliv romske glasbe in pa delež gostujočih avtorjev - Karoline Kolmanič, Jožeka Horvata - Muca in Romea Horvata Popoja. Vokalno-instrumentalne in zborovske priredbe vseh skladb so delo Marjana Povha. Glasbeni pedagog in zborovodja je priredil skladbe v slovenskem jeziku in prekmurskem narečju. V knjigi, opremljeni z notnim gradivom, pa je objavljenih tudi nekaj priredb v romskem jeziku z besedili drugih avtorjev. Pesmarico je z likovnimi deli opremila Mira Ostojić.

Može, arhivist in Jaz: sem: samo: slučajno: jaz - knjiga dveh Muckovih dram

V središču, centru sveta ali vesolja je arhiv, zbirka dokumentov na videz sicer urejenih in oštevilčenih, v resnici pa zaloga kaosa, na razpolago vsakomur, ki si upa seči vanjo. V tem prostoru se drama Može arhivist odvija "kot palimpsest, kot hkratno in sprotno prepisovanje, praskanje, nalaganje in odpadanje plasti, kot preplet in vozlanje časov in pisav, dob in prostorov, resnic in fantazij, kot svitek svete knjige (...)", je v spremni besedi k drami Može arhivist napisal Blaž Lukan. Drama Jaz: sem: samo: slučajno: jaz pa je skica performativnega eseja, ki jo je Muck napisal ob 40-letnici gledališča Glej in je bila uprizorjena novembra 2010. Spremno besedo k tej drami je napisala Simona Ješelnik.

Kristijan Muck (1941) je igralec, pesnik, esejist, dramatik in režiser. Leta 1966 je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani diplomiral iz dramske igre. Kot profesor deluje na AGRFT od leta 1980. Od leta 1964 je član ansambla ljubljanske Drame. Kot igralec je odigral okrog 140 vlog. Kot književnik objavlja poezijo, prozo, eseje in dramska besedila. Je prejemnik več nagrad, med drugim tudi Borštnikove (1974).