Kako poslušna je generacija 1985?

Predstava Nikita. Rojena 1985. se ukvarja z vprašanjem poslušnosti avtoriteti in odgovornosti, ki jo je pripravljen sprejeti posameznik ali posameznica. Ustvarjalec in ustvarjalki Miha Golob ter Maruša Majer in Maja Šorli menijo, da gre za univerzalno temo, ki ne pozna geografskih in časovnih omejitev.

V Sloveniji je tako pred časom odmevala afera Radan, v filmski kulturi pa smo pred nekaj leti spremljali film Joshue Oppenheimerja The Act of Killing, v katerem so običajni smrtniki upravičevali svoje početje v času vojne.

Prepletanje gledališča in znanosti

Umetniški vodja Gleja Marko Bratuš je predstavo pod takrat še delovnim naslovom Pavlov v program uvrstil zaradi zanimivega prepletanja gledališča in znanosti. Tovrstni pristop, tj. obravnavanje družbenih fenomenov v obliki predavanj, znanstvenega pristopa in posledično grajenje gledališkega materiala, je Glej preizkusil v lanskem koprodukcijskem sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališču v času festivala Prelet. Prikazane miniaturke so bile za Bratuša potrditev o nadaljevanju tovrstnega gledališkega procesa.

Za režiserja Miho Goloba je bilo tokratno vodilo razmislek o izjavi Janusza Kice, da je gledališče prostor, v katerem se misli. Po Golobovem mnenju je primeren premislek, ali je to leta 2016 še dovolj, saj smo podvrženi raznovrstnim interpretacijam, kjer seštevek 2+2 ne pomeni več 4, temveč je lahko tudi vse kaj drugo. S tem ustvarjamo podlago za moralni kaos, v katerem se ne znajdemo. Pri oblikovanju te predstave je v ospredje stopil motiv, da se s pomočjo znanosti oblikuje gledališko predstavo, kjer različne interpretacije pravzaprav niso mogoče.

V ospredju prebiranje znanstvene literature, še posebej dela ameriškega psihologa Stanleyja Milgrama

Skozi različna vrata sta v projekt vstopili tudi dramaturginja Maja Šorli in igralka Maruša Majer. Maja Šorli je v projektu sodelovala kot strokovna sodelavka z diplomo iz psihologije in kot doktorica znanosti na polju dramaturgije. Obe sta poudarili, da je bil tokratni proces ustvarjanja predstave precej drugačen, saj je bilo v ospredju prebiranje znanstvene literature, še posebej dela ameriškega psihologa Stanleyja Milgrama.

Milgram je leta 1961, tri mesece po začetku sojenja zloglasnemu Eichmanu, pripravil serijo eksperimentov, s katerimi je preučeval odnos posameznika do avtoritete. Odnos do avtoritete in prevzemanje odgovornosti posameznika ali posameznice se tako kažeta kot glavna izpostavljena vidika predstave, ki jih skozi vloge različnih oseb uprizarja Maruša Majer.

Kot so povedali ustvarjalci in ustvarjalke, ki so ob tej priložnosti posneli tudi prvi gledališki podcast, bi predstava skoraj dobila drugačen naslov, in sicer Pavlov, imaš zdaj vse?. Pri dopisovanju med režiserjem in umetniškim vodjem za potrebe izpolnjevanja obrazca za prijavo na razpis Mestne občine Ljubljana je drugi namreč potreboval delovni naslov. Režiser Miha Golob mu je odgovoril s Pavlov, nato pa v spodnji vrstici še vprašal, ali ima zdaj vse.