Iz zakulisja: v Križanke prihaja Faust (foto)

Zgodba o Faustu je po besedah režiserja Tomaža Pandurja dovolj arhetipska, da se v njej prepozna vsak, ki še ni nehal stremeti k boljšemu življenju. Kot je na okrogli mizi v Konzorciju nedavno povedal ravnatelj SNG Drame, ki mu je v predstavi pripadla tudi naslovna vloga, Igor Samobor, je Faust primerna izbira za otvoritev nove sezone.

"Čas, v katerem živimo, vsako leto napreduje v svoji grozoti. Ugotovil sem, da v uvodniku ne morem napisati ničesar novega, saj so krizna žarišča enaka, družbeni problemi so enaki ali poglobljeni."

Faust je po njegovem mnenju "mit, ki je bil velikokrat izrabljen v oblikovanju nacionalnega občutka. Faust govori o zidovih, ki naj bodo postavljeni okrog raja. Smo v času, kjer se postavljajo zidovi, žičnate ograje, mi tukaj pa naj bi živeli svobodno in srečno kot v raju."

Tudi Livija Pandur, avtorica priredbe in dramaturginja, v Faustu vidi močno povezavo z današnjim dogajanjem po svetu. Po njenem mnenju je Faust še vedno sodoben, ker "postavlja vprašanje o dobrem in zlu v enem človeku. Vsako dejanje v človeškem bivanju ima posledico."

V Faustu, ki se ga je Pandur ponovno lotil po 25 letih, so se veliko ukvarjali z dvojnostjo. Tudi Faust je dvojen, po besedah Livije Pandur "je slehernik, človek, ki hodi po robu in hlepi po znanju, hkrati pa je človek, ki je drugačen in hoče tisto, kar je onstran, za zidom, nepoznano".

Igor Samobor poudarja, da "Faust želi vedeti, kaj drži ta svet v tečajih, kaj ga giblje in obnavlja. Želi odkriti formulo bivanja, pravzaprav formulo boga, ki jo do zdaj ni še nihče odkril."

Faust kot filozof, znanstvenik, intelektualec ni mogel dojeti nekaterih drugih, osnovnejših človeških stvari, zaradi katerih podpiše zloglasno pogodbo s krvjo, ugotavlja Livija Pandur. "Na koncu Faust ugotovi, da tudi ljubezen ni dovolj. To, da nič ni nikoli dovolj, je eno strašljivo spoznanje. Nobena stvar sama po sebi ni dovolj."

Po mnenju Samoborja je "formula dejavne ljubezni, kjer ne zahtevaš ničesar v zameno, formula, ki je nedosegljiva".

Faust je eden redkih velikih evropskih mitov, ki ni del šolskega sistema in o katerem se ne ve veliko. Livija Pandur razlog vidi v tem, da je "Faust dramska pesnitev, ki je v svoji strukturi izredno kompleksna in izredno zahtevna". Težko jo je interpretirati in uprizoriti na odru, zato so morali ustvarjalci imeti jasen koncept, katera vprašanja želijo izpostaviti.