Proslava ob osrednjem kulturnem prazniku je minila v znamenju cenzure, natančneje posegov upravnega odbora Prešernovega sklada v koncept režiserja Mareta Bulca. Iz proslave so izločili N'Toka in žico.
Mare Bulc, režiser letošnje proslave ob kulturnem prazniku, na kateri vsako leto podelijo Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada, je v prenosu na TV Slovenija povedal, da je Upravni odbor Prešernovega sklada (UO PS) v kar nekaj primerih cenzorsko posegel v program proslave. Na njej bi med drugim moral z avtorsko skladbo nastopiti raper N'Toko, a so se njegovemu nastopu zaradi "časovne stiske" odpovedali.
N'Toko pisal skladbo o tem, kako nastane narod
Kot nam je povedal Miha Blažič - N'Toko, ga je Mare Bulc povabil, da napiše avtorsko skladbo, ki bi "sklenila rdečo nit njegove prireditve, kjer je fokus na Prešernovem univerzalizmu, sožitju narodov in podobno. Zdravljico in nacionalno idejo je hotel postaviti v sodoben kontekst."
"Pogovorila sva se in začel sem pisati pesem na temo, kaj sploh je narod, kako nastane, kje so njegove meje, pri tem pa sem kritično preizpraševal, kako Slovenija danes živi te ideale svobode in enakosti iz časa pomladi narodov," nam je povedal N'Toko.
Bulca odpustili, dan pozneje pa ga spet angažirali
Bulcu so 12. januarja poslali elektronsko pismo, v katerem so ga brez obrazložitve razrešili. Zapisali so, da je upravni odbor odstopil od sklepa o izboru režiserja Prešernove proslave, kot nam je povedal Bulc, pa je pozneje neuradno izvedel, da seje upravnega odbora sploh niso imeli, prav tako po neuradnih informacijah večina članov in članic upravnega odbora o tej odločitvi ni vedela ničesar.
Samo en dan pozneje so ga povabili nazaj k sodelovanju, češ da je šlo za napako, ki naj bi bila posledica neusklajenosti in slabega pretoka informacij. Povabili so ga na sejo odbora, ki je bila 15. januarja, torej samo dva dni zatem, ko so ga ponovno angažirali za režijo proslave, na kateri bi moral predstaviti podroben in dokončen scenarij proslave.
Že 15. januarja so čutili "veliko časovno stisko"
Nekaj ur po seji in predstavitvi scenarija so mu poslali sklep, kjer so se N'Toku odpovedali zaradi "velike časovne stiske", saj Bulc ob predstavitvi še ni predložil njegovega besedila. N'Toko pravi, da konkretnih rokov niso imeli in da bi besedilo, če bi vedel, da ga potrebujejo toliko prej, seveda predložil. "Ampak odločitev je bila dokončna."
Namesto N'Toka recitiranje celotne Zdravljice
Upravni odbor je namesto N'Toka predlagal recitacijo celotne Zdravljice, kar je bila "dozdajšnja praksa na proslavah", nato pa so sprejeli sklep, da bo to stalnica vseh proslav. Predlagali so lansko nagrajenko Prešernovega sklada Pio Zemljič ali katerokoli gledališko igralko oziroma kateregakoli gledališkega igralca.
"Odbor pravzaprav ni nikoli slišal niti sekunde moje pesmi, tako da ne vem, zakaj ni bila sprejeta. Z Maretom sva se odločila, da zaradi preostale predstave pač žrtvujeva moj nastop, on pa dela naprej brez mene," je še pojasnil raper.
Zataknilo se je tudi pri scenografiji
Poleg spremembe pri naboru nastopajočih se je upravni odbor v istem sklepu odločil, da poseže tudi v vizualno podobo. V Bulčevi ekipi je bila scenografka Petra Veber, s katero sta si zamislila "element zavese (ali napisa na odru), ki bi bila narejena iz bodeče žice oziroma nečesa podobnega. Idejo sem, preden sem jo pisno predstavil v podrobnem scenariju, ustno predstavil na sestanku na Službi za državne proslave."
"Nato so mi večkrat rekli, naj opustimo idejo z žico, saj jo bodo tako ali tako prepovedali, če ne prej, nekaj dni pred prireditvijo oziroma na generalki, zato je škoda časa in dela … Žal ne obstaja noben pisni dokument, ki dokazuje tovrstne pogovore."
Grb v črno-beli različici ne krši zakona
Z žico, ki jo je Bulc nato izločil, se je od projekta poslovila tudi scenografka Petra Veber, ki ni hotela pristati na vmešavanja v svoje avtorsko delo. Bulc je nato predlagal, da osrednji scenski element proslave postane slovenski grb, vendar v črno-beli različici.
"Grb v črno-beli različici je v scenariju prisoten od začetka do konca proslave. Takšen grb ne krši zakona, je pa bil v skladu s črno-belo vizualno podobo odra (scene) in črno-belih videoportretov nagrajencev." Upravni odbor je idejo zavrnil, grb naj bo barven, so zapisali, in naj se pojavi ob himni na začetku proslave, nato pa naj se namesto grba na ozadje projicirajo različni portreti Franceta Prešerna.
"Ne vem, ali je imel težave z mano in mojo režijo celoten upravni odbor"
Preklic izbire režiserja proslave in ponovni angažma le dan pozneje, kažejo na to, da Upravni odbor Prešernovega sklada očitno deluje neusklajeno. Kot pravi Bulc, ne ve, ali je imel težave z njim in njegovo režijo celoten upravni odbor.
"Sklep o razrešitvi z mesta režiserja oziroma odstop od sklepa o imenovanju se je zgodil brez seje upravnega odbora Prešernovega sklada oziroma ne da bi člani in članice upravnega odbora Prešernovega sklada o tem sploh razpravljali. Sprašujem se, zakaj UO PS sploh obstaja, če lahko predsednik UO PS sam odpusti režiserja? Je kdo nadrejen predsedniku UO PS? Je kdo nanj pritisnil, da se je odločil, da me razreši?"
"Naj izdajo priročnik Kako se dela Prešernova proslava"
Predsednik upravnega odbora Janez Bogataj je po proslavi izjavil, da nekatere "umetniško-izpovedne zadeve, ki si jih je lahko zamislil Bulc, spadajo v eksperimentalno gledališče ali v izražanje čustev na ulici", graditi vizualno podobo predstave na simbolih, ki nam grenijo vsakdan tako ali drugače, kot so žica, protestniki in podobne stvari, pa naj ne bi spadalo na državno proslavo ob kulturnem prazniku, saj "to ni politični shod".
K temu Bulc dodaja:
"Protokol je jasen. Zakon o državnih simbolih, ki ga v predlogu scenarija nikoli nismo kršili (kar nam zdaj očitajo), tudi. Umetniški del proslave pa je zaupan režiserju, ki ga izberejo na podlagi predstavitve koncepta. Definicije, pravil, kakšen naj bo umetniški del državnih proslav, ni! Če jih na UO PS poznajo, naj jih zapišejo, uzakonijo in izdajo priročnik Kako se dela Prešernova proslava.
Potem režiserk in režiserjev ne bodo potrebovali, uradniki bodo lahko po šabloni štancali Prešernove proslave. Si tega želimo? Zgolj neproblematičnih, dekorativnih, komornih proslav, ki našo družbo slikajo kot pravljico, kot iluzijo, čeprav je resničnost povsem drugačna."