SiolNET. Trendi Kultura
3,58

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Hiša blizu Iga, ki je arhitektom prinesla nagrado Prešernovega sklada

3,58

termometer

Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

Družinska hiša na Golem, pri kateri je ob kopanju gradbene jame nastala tudi dokončna odločitev o njeni fasadi.

Arhitekti Lena in Tomaž Krušeč ter Vid Kurinčič so eni od letošnjih dobitnikov nagrade Prešernovega sklada za projekte v zadnjih dveh letih, med katerimi je upravna stavba in športni večnamenski objekt Nogometne zveze Slovenije, prenova Linhartove dvorane v Cankarjevem domu in družinska hiša na Golem.

Vzpostavljanje občutljivega odnosa do lokacije, konteksta, kjer arhitektura nastaja, je ne le njeno izhodišče, temveč tudi odgovornost arhitekta do prostora,v katerega posega, eno od temeljnih vidikov svojega dela poudarjajo v studiu Arhitektura Krušec.

Eno od temeljnih načel arhitekture je vzpostavitev odnosa med objektom in prostorom, v katerega je ta umeščen, torej odgovornost arhitekta do prostora, v katerega posega, poudarjajo v studiu Arhitektura Krušec, kjer je nastala tudi nagrajena hiša na Golem. Eno od temeljnih načel arhitekture je vzpostavitev odnosa med objektom in prostorom, v katerega je ta umeščen, torej odgovornost arhitekta do prostora, v katerega posega, poudarjajo v studiu Arhitektura Krušec, kjer je nastala tudi nagrajena hiša na Golem. Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

Arhitekt z vsakim uresničenim projektom poseže v naravni ali urbani ambient. "Četudi so naši projekti produkt časa in prostora, v katerem nastajajo, verjamemo, da obstajajo načela, ki se skozi vso arhitekturno zgodovino niso spremenila. Eno teh je nedvomno vzpostavitev odnosa med arhitekturo in prostorom, v katerega je stavba umeščena," še pravijo avtorji projekta hiše na Golem.

V primeru hiše na Golem, usmerjene proti Julijskim Alpam, Karavankam in Savinjskim Alpam, eno bistvenih značilnosti lokacije predstavljata tudi barva in tekstura zemlje, na kateri objekt stoji. V primeru hiše na Golem, usmerjene proti Julijskim Alpam, Karavankam in Savinjskim Alpam, eno bistvenih značilnosti lokacije predstavljata tudi barva in tekstura zemlje, na kateri objekt stoji. Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

Za hišo na Golem so prejeli tudi zlati svinčnik

Objekt, za katerega so dobili ne le nagrado Prešernovega sklada, je lani prejel tudi priznanje zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor. V utemeljitvi izbora je komisija takrat med drugim zapisala, da ima hiša na Golem "vse lastnosti odlične arhitekture. (…) Gre za primer izjemno skladne arhitekture, ki sledi idejam etike in estetike."

Družinska hiša je postavljena v obliki treh različno visokih volumnov, ki se prilagajajo terenu. Družinska hiša je postavljena v obliki treh različno visokih volumnov, ki se prilagajajo terenu. Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

Dvokapna streha ni dovolj, da si obziren do lokacije

Vendar, kot dodajajo sogovorniki, je prostorski kontekst mnogokrat napačno oz. poenostavljeno razumljen. "Ni dovolj, da v Sloveniji izvedeš dvokapno streho in si že obziren do konteksta. Takšno razumevanje se nam zdi preveč preprosto in celo nevarno." Gre namreč za večplastno vprašanje, ki marsikdaj nima "nič skupnega s površinskim in nostalgičnim posnemanjem oblik iz preteklosti. Primerov, ki potrjuje takšno razmišljanje, pa je v naši samograditeljski zgodovini v drugi polovici prejšnjega stoletja veliko".

Kontekst arhitekture se sklicuje na grajeno ali naravno okolje, na izbiro specifičnih gradiv, na konstrukcijo, na funkcionalnost nekega prostora, ustvarjanje notranjega prostora s specifičnim vzdušjem, kot tudi na bolj abstraktne teme, kot so kontinuiteta arhitekturne misli v nekem okolju, tradicija itd.

V primeru hiše na Golem, ki je usmerjena proti Julijskim Alpam, Karavankam in Savinjskim Alpam, eno bistvenih izhodišč lokacije predstavljata tudi barva in tekstura zemljine in kamnine.

Kamnina pod površjem, ki so jo arhitekti našli, ko so kopali gradbeno jamo, je bila izhodišče za oblikovanje fasade.

S posebnim ulivanjem betona v barvi avtohtone kamnine, ki so jo odkrili ob izkopu gradbene jame, so na fasadi dosegli tektonski vzorec, ki posnema plastenje terena pod površjem. S posebnim ulivanjem betona v barvi avtohtone kamnine, ki so jo odkrili ob izkopu gradbene jame, so na fasadi dosegli tektonski vzorec, ki posnema plastenje terena pod površjem. Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

Dogajanje pod površjem je ponudilo izhodišče za fasado

"Ko smo kopali gradbeno jamo, smo naleteli na izjemno barvo zemljine in kamnine pod njo. Še bolj nas je navdušil vzorec, ki se je zarisal na stenah gradbene jame in so ga v stoletjih ustvarjale tektonske plasti kamnin," o drobovju lokacije pripovedujejo arhitekti. Sčasoma, ko se bodo na betonu z leti začeli nabirati mah in alge, se bo objekt še bolj vpel v naravno krajino. Sčasoma, ko se bodo na betonu z leti začeli nabirati mah in alge, se bo objekt še bolj vpel v naravno krajino. Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

Ob kupu izkopanega materiala se je tako izkazalo za smiselno, da tega posredno ali neposredno uporabijo za gradnjo hiše. Posredno so ga uporabili na fasadi objekta, ki je tako svojo končno podobo dobil tekom svojega nastajanja.

Čas bo še bolj vpel zgrajeno v naravno krajino

Struktura hiše sledi tektonskemu plastenju terena. Odkritju pod površjem terena, pa je sledil tudi tehnološki odgovor.

Na podlagi poizkušanja so namreč razvili posebno metodo vlivanja betona v plasteh, ki omogoča, da se zgornja plast vedno zateče nad spodnjo. Na ta način so dosegli tektonski vzorec vidnega plastenja na fasadi, ki se ne le nanaša na dogajanje pod zemljo, temveč kaže tudi proces nastajanja hiše. Na tak način, pa smo "naravi ponovno vrnili tisto, kar smo z gradnjo hiše vzeli," je še ena od simbolnih ravni te arhitekture.

"Beton pa ima še eno izjemno plemenito lastnost. Gre za naraven material, na katerega se bodo z leti začela nabirati mah in alge. Fasada bo dobila svojo značilno patino, zaradi katere bo objekt iz leta v leto lepši. Te brazgotine časa bodo objekt dokončno neločljivo vpele v naravno krajino, kjer stoji."

Velike steklene površine so povezava med zunanjostjo in notranjostjo. Velike steklene površine so povezava med zunanjostjo in notranjostjo. Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

Nastajanje arhitekture je počasen proces

Ilustrativen primer, kako arhitektura (lahko) dokončno nastaja na gradbišču, je tako prav hiša na Golem, kjer so naravne značilnosti lokacije ponudile dokončne odgovore v zgrajenem.

Kot pravijo arhitekti iz studia Krušec, je nastajanje arhitekture počasen proces. Tomaž Krušec se ob tem spomni besedila grškega arhitekta Arisa Konstantinidisa, ki pravi, da preden potegne prvo črto na papirju, gre večkrat na lokacijo. Tja se vrača, vse dokler se struktura arhitekture ne zgradi v njegovi glavi. "Šele takrat, ko je sposoben jasno definirati koncept, ko se razjasni volumen stavbe, ko si lahko v obrisih zamišlja celo tloris in prerez, lahko začne z risanjem. Podobno arhitekturo razumemo tudi mi."

"Arhitekt se mora na nek način poistovetiti z lokacijo, iz nje razbrati tiste bistvene elemente, ki lahko imajo potencial, da iz njih zraste koncept bodoče arhitekture. Če pride med projektiranjem ali izvedbo do tako pomembnega odkritja, kot so to tektonske plasti kamnine, je seveda treba ponovno razmisliti o nekaterih bistvenih delih arhitekturnega koncepta."

Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

Več ravni hiše – odgovor na teren in potrebe uporabnika

Družinska hiša je postavljena v obliki treh različno visokih volumnov, ki prilagajo terenu, medtem ko notranja tlorisna zasnova odraža način življenja njenih uporabnikov.

Prostorsko in vsebinsko središče v tem primeru predstavlja nivojsko zamaknjena študijska soba z razgledom. Ta je v celoti narejena iz lesa in predstavlja nasprotje ostalima dnevnima prostoroma, kjer se beton na stenah nadaljuje tudi v notranjosti. Na levi je dnevna soba, v desnem volumnu zgoraj pa kuhinja z jedilnico. V spodnjem delu so spalni prostori.

Velika okna - povezava med notranjostjo in zunanjostjo

Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

Velike steklene površine, okna, imajo v arhitekturi dvojni pomen, tudi pravijo avtorji hiše. V notranjosti omogočajo dostop naravne svetlobe, po drugi strani pa zgrajeno odpirajo navzven. Pri hiši na Golem je ritem oken premišljen na način, da uokvirja poglede proti Julijskim Alpam, Karavankam in Kamniškim Alpam.


Še dva projekta studia Arhitekture Krušec, za katera so dobili nagrado Prešernovega sklada



Upravna stavba in Športni večnamenski objekt Nogometne zveze Slovenije: Opazovalnica narave

Vzpostavljanje občutljivega razmerja do naravne krajine je bilo eno od izhodišč arhitektov Lene in Tomaža Krušca ter Vida Kurinčiča tudi v primeru zasnove upravne stavbe in Športnega večnamenskega objekta Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju. Nagrado Prešernovega sklada so med drugimi prejeli tudi za ta projekt.

Beli betonski objekt je z velikimi steklenimi površinami zasnovan kot opazovalnica narave.

Upravna stavba Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju Upravna stavba Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

"Za razumevanje obeh stavb Nogometne zveze Slovenije je pomembno dejstvo, da stojita v enem najlepših parkov Slovenije. Da bi ohranili značaj parka čim bolj nedotaknjen, nam je bilo izjemno pomembno, da ustvarimo neposreden rez med parkom in arhitekturo."

Seveda, je pozimi ta scenarij popolnoma drugačen, ko se belina betona dobesedno zlije z zasneženo pokrajino.

Večji del je pod zemljo

Pri športnem objektu Nogometne zveze Slovenije so v imenu ohranjanja krajinskega parka, večji del programa umestili pod zemljo, v vidnem polju pa je tako ostal le manjši del objekta. Krajinsko arhitekturo celotnega posega v park Brdo je načrtoval studio AKKA.

Športni večnamenski objekt Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju Športni večnamenski objekt Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

Prenova Linhartove dvorane v Cankarjevem domu  

 

Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

Ob prenovi dvorane v Cankarjevem domu, za katero so v studiu Arhitektura Krušec leta 2015 prejeli tudi Plečnikovo medaljo, je bilo pomembno izhodišče, da arhitekti s svojimi posegi vstopajo v delo Edvarda Ravnikarja, v arhitekturno dediščino "najvišjega ranga".

"V primeru, ko je arhitekt soočen s posegom v takšen objekt, se mora zavedati, da obstajajo dela, ki so večja od njega. Njegova kreativnost se mora odražati v skrbi, da kljub posodobitvam, spremembam in dopolnitvam, ki jih zahtevajo želje uporabnikov in dognanja sodobnih tehnologij, ohrani likovni izraz prvotne arhitekture."

Četudi je šlo v primeru Linhartove dvorane za radikalen gradbeni poseg, pri katerem so popravili naklon avditorija, izboljšali akustiko, s pomočjo arhitekte Majde Kregar dodelali ergonomijo stolov in vidno nadgradili razsvetljavo, "smo do velike mere ohranili izpovedno moč Ravnikarjeve arhitekture".

Foto: Miran Kambič/www.arhitekturakrusec.si

 

Komentarji

5

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Jes / 27.01.2017. ob 19:01 +4 0

    Brezosebna stvaritev. Lepo za v kataloge, nemogoče za življenje, vsaj zame. Sterilnost, nobene duše, nobene domačnosti, ničesar.

    +4 0
  • JanezS / 27.01.2017. ob 20:02 +3 0

    Tista prenova dvorane.. našel sem razliko! Par dodanih lučk! A dobim vinjeto ali 100€???

    +3 0
  • Zgodovinar_69 / 27.01.2017. ob 19:02 +2 0

    Hiša je videti lepa. Ampak te ravne strehe znajo biti v Sloveniji zelo problematične. To ni Španija ali Grčija, kjer se zlije dež, nato posije sonce in vse je ok. Poglejte letošnjo zimo. Kakšen mraz, dež, veter itd. To z leti začne najedati hišo. Odvisno je tudi od izvedbe in vzdrževanja. Pokažite so hišo čez 15 let.

    +2 0
delitve: 246
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin