Četrtek, 29. 12. 2022, 14.12
1 leto, 4 mesece
Grško mesto, ki so ga "pojedle" Atene, želi ponovno zablesteti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,47
Grško mesto Elevzina bo leta 2023 nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). V antiki je bilo znano po misterijih, ki so sloneli na mitu o Demetri in Perzefoni, v 19. in zgodnjem 20. stoletju je bilo eno najpomembnejših industrijskih središč v Grčiji, pozneje pa je zaradi bližine Aten in pristanišča Pirej doživelo zaton. Kot nosilec naziva EPK želi ponovno zablesteti.
Izvršna direktorica projekta Elevzina 2023 Nana Spiropulu je povedala, da verjamejo, da lahko majhno, a zgodovinsko pomembno mesto pritegne pozornost mednarodne in evropske kulturne javnosti. "Naš cilj je izkoristiti kulturno bogastvo Elevzine in zapustiti nekaj zanamcem," je povedala.
Za EPK, katere proračun je vreden 25 milijonov evrov, so preuredili več zapuščenih stavb, med drugim nekdanjo oljarno, ki bo postala arheološki muzej, in staro kegljišče, ki se spreminja v konferenčno dvorano. "Zahvaljujoč EPK bo Elevzina dobila dodatno infrastrukturo," je povedal župan Argiris Ekonomu in dodal, da je to velika priložnost za nadgradnjo v mestu.
V Elevzini so za moto EPK izbrali Misteriji tranzicije. Program je osredotočen okoli treh glavnih tematskih osi: Ljudje/družba, Okolje in Delo. Napovedanih je 465 produkcij na 30 različnih prizoriščih. Sodelovalo bo več kot 300 umetnikov iz Evrope, ZDA in Azije, poroča spletni portal gtp.gr. Umetniški direktor EPK Mihail Marmarinos obljublja EPK, ki bo "različica brez primere".
Slovesnost ob odprtju bo potekala 4. in 5. februarja. Začela se bo zvečer na obali z osrednjim dogodkom Misterij 0_Misteriji tranzicije po zamisli in konceptu Marmarinosa ter v režiji britanskega režiserja Chrisa Baldwina. Veliki oder bo kar morje samo, pomembno vlogo bo imela glasba. Praznovanje se bo začelo s prihodom štirih sprevodov, po kopnem in po morju, iz štirih različnih krajev iz Evrope, Atike in samega mesta Elevzina. Obiskovalci in vabljeni gostje bodo predstavljali peti, neformalni sprevod. Dogajanje se bo nadaljevalo še v naslednji dan.
Eden od vrhuncev praznovanja bo uprizoritev Nemškega rekviema Johannesa Brahmsa v izvedbi Berlinskega radijskega zbora konec septembra 2023. Na podlagi posnetkov koncerta želi avstrijski režiser David Haneke ustvariti film. Po besedah Marmarinosa uprizoritev odraža to, kar je v antiki predstavljala Elevzina in o čemer pripoveduje moto EPK Misteriji tranzicije. Kot je povedal, upajo, da bodo z EPK ustvarili nov zagon. "Ne pozabite, kaj v stari grščini pomeni Eleusis: prihod pomembnega dogodka," je dejal.
Kot enega vidnejših dogodkov organizatorji izpostavljajo tudi mednarodno skupinsko razstavo Elefsina Mon Amour. Na njej bodo številni umetniki raziskovali določena poglavja zgodovine in sedanjosti Elevzine – tako javne kot zasebne – ter tako razkrili njene travme in upanja ter njihovo medsebojno povezanost. Čeprav bo veliko umetniških del izhajalo iz Elevzine, se bodo pomensko navezovala na širša aktualna družbena in geopolitična vprašanja in procese.
Elevzina, ki ima danes približno 30 tisoč prebivalcev, je bila vedno tesno povezana z grško prestolnico, ki leži približno 20 kilometrov vzhodneje. Mesto je bilo tudi vedno v njeni senci.
V antiki je bila znana po Elevzinskih misterijih, ki slonijo na mitu o Demetri in Perzefoni. Ceremonija posvetitve v misterije je trajala devet dni, od tega je prvih šest dni dogajanje potekalo v Atenah, sedmi dan pa se je sprevod začel pomikati proti svetišču v Elevzini, kamor je prispel pozno zvečer. Elevzina je tudi rojstni kraj starogrškega trageda Ajshila.
V 19. in zgodnjem 20. stoletju je mesto nazadnje doživelo razcvet. Kot žitnica regije in zaradi pristanišča je bilo eno najpomembnejših industrijskih središč v Grčiji. Ladjedelništvo, cementarne in obrati živilske industrije so delovali s polno paro. Nato je sledil zaton, skoraj vsi gospodarski sektorji so svoje delovanje prenesli v Pirej in Atene. Pristanišče se je postopoma spremenilo v pokopališče ladij in na desetine razbitin je tam mogoče videti še danes.
Naziv EPK bosta leta 2023 nosila še Veszprem na Madžarskem in Temišvar v Romuniji.
Preberite še:
