SiolNET. Trendi Kultura
3,52

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Ljubljansko blokovsko naselje skozi oko libanonskega fotografa

Fužine: stigmatizirana ljubljanska soseska, v kateri se rojevajo uspešni ljudje

3,52

termometer

Fužine (V fokusu)
Foto: Siol.net

Fužine so bile nekoč ožigosane kot najbolj zloglasna soseska v Sloveniji. Za najgosteje poseljeno območje v državi danes to vse redkeje slišimo, vse pogosteje pa poslušamo o uspešnih ljudeh, ki so zrasli med bloki tega ljubljanskega naselja.

Večkrat nagrajenega libanonskega fotografa Krixa Berberiana je fužinska zgodba navdušila tako zelo, da se je v okviru fotodokumentarne rezidence, ki jo je organiziral Zavod APIS v sodelovanju z libanonsko organizacijo FRAME, svojo že nagrajeno serijo odločil še nadgraditi.

Fužine niso geto

Fužine niso geto je prispevek, ki ga je skupaj s sodelavci pred nekaj leti predstavila Anuška Delić - tudi sama je sodelovala pri fotografskem projektu Fužine [v fokusu]. Svojo sosesko je želela oprati stigme o najbolj zloglasni slovenski soseski, ki se je mnogokje še danes drži, pa čeprav statistični podatki pravijo, da ni tako.

Znana novinarka je le ena izmed uspešnih ljudi, ki so zrasli v najgosteje poseljeni soseski v Sloveniji - po podatkih iz leta 2011 namreč tam živi nekaj več kot deset tisoč ljudi na kvadratni kilometer.

Še najbolj znani fužinski domačini so nogometaši. Na igriščih med bloki ob vzhodni ljubljanski obvoznici so se prvič za žogo podili eden najboljših vratarjev na svetu zadnjega desetletja, zvezdnik milanskega Interja Samir Handanović, strelec gola za Slovenijo na svetovnem prvenstvu Zlatan Ljubijankić, dolgoletni reprezentant in zdajšnji kapetan Olimpije Branko Ilić in še bi lahko naštevali. Skorajda v nedogled.

Tudi eden najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov Rašo Nestrović prihaja s Fužin.

Ena izmed fotografij z razstave Ena izmed fotografij z razstave Foto: Krix Berberian

Da bodo mladi spisali nove, lepe fužinske zgodbe

Žal se našteti in še nekateri drugi tokratnega projekta, ki poteka na Fužinah, niso udeležili, so pa zato k temu pristopili njihovi drugi znani nekdanji sosedje.

Skozi objektiv libanonskega fotografa, ki ga je energija tamkajšnjega prostora navdušila že prvič, ko je stopil na fužinski beton, in Zavoda APIS želijo zdaj uspešni otroci Fužin svoje naslednike tudi s svojimi zgodbami prepričati, da so meje le v glavah. Jih usmeriti na pravo pot in poskrbeti, da bodo nekoč tudi sami spisali nove, lepe fužinske zgodbe.

Kaj je Zavod APIS

Zavod APIS je bil ustanovljen leta 2012 – ravno včeraj je praznoval šesti rojstni dan – kot Zavod za avtorsko produkcijo, izobraževanje, inovativnost in sodelovanje na področjih družbeno odgovornega delovanja, ohranjanja spomina in človekovih pravic.

V zavodu si prizadevajo za družbeno angažirano delovanje z namenom pomoči ranljivim skupinam. Posvečajo se predvsem družbeno odgovorni umetniški produkciji in programom neformalnega izobraževanja, namenjenega predvsem tistim z manj priložnostmi, kot so migranti, begunci in mladi z migrantskim ozadjem.

V tem okviru na Zavodu APIS spodbujajo umetniško produkcijo, izvajajo projekte, ki spodbujajo participacijo, socialno vključenost in prispevajo k zaposljivosti.

Fužine so ga takoj prevzele

Na Fužine se je hitro vrnil. Na Fužine se je hitro vrnil. Foto: Siol.net "Ko sem prvič prišel sem, sem bil navdušen. Vedno se nekaj dogaja. Sediš na klopi, v ozadju žvrgolijo ptički, z ene strani te obdaja zvok otrok, ki se po igrišču podijo za žogo, pred tabo so stari znanci, ki posedajo in veselo kramljajo. Začutil sem neverjetno energijo in si rekel, da se bom sem zagotovo še vrnil," je ob odprtju razstave Fužine [v fokusu], na kateri je ob njegovem govoru iz zvočnikov prihajal zvok fužinskega vrveža, povedal Krix Berberian.

Avtor fotografskega eseja, ki v ospredje postavlja potencial multikulturne družbe, hkrati pa spregovori o tem, kako soseske s pisano nacionalno sestavo postopoma presegajo številne predsodke in neenakosti, s katerimi se spoprijemajo.

Libanonec armenskega rodu je Slovenijo obiskal že večkrat. Pred tokratnim obiskom nazadnje oktobra lani, ko je prav s fotografijami Fužin zmagal na Foto maratonu, ki ga je skupaj z mednarodno organizacijo Frame organiziral Zavod APIS.

Fužine so ga navdušile tako zelo, da se je odločil serijo fotografij razširiti. Razstavo si je mogoče ogledati v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Fužinskem gradu, kjer bo razstavljena od 12. do 29. aprila.

Na njej je 19 fotografij, na nekaterih od njih so nekateri od uspešnih Slovencev s Fužin. Vsak ima svojo zgodbo. Vsakega je postavil v zanj poseben prostor.

Kaj je Foto maraton

Foto maraton so pri Zavodu APIS kot lokalni organizator v Ljubljani 14. oktobra lani drugič organizirali v sodelovanju z mednarodno organizacijo FRAME. Udeležilo se ga je 36 fotografov.

V vseh petih sodelujočih mestih, Ljubljani, Bejrutu (Libanon), Marseillu (Francija), Batni (Alžirija) in Amanu (Jordan), je na njem sodelovalo več kot 250 fotografov.

Ta maraton že pet let povezuje fotografe prek državnih meja ter omogoča vpogled v druga mesta in kulture skozi objektiv prebivalcev sodelujočih mest.

Znani Slovenci s Fužin, vsak s svojo zgodbo

Fotografija Zlatana Čordića Fotografija Zlatana Čordića Foto: Siol.net Eden najbolj znanih slovenskih glasbenikov, raper Zlatan Čordić - Zlatko, ki leži na vijugasti klopi pred svojo staro šolo, želi opozoriti na dolgo potovanje na poti do cilja enakopravnosti.

Pisatelj in režiser Goran Vojnović pravi, da čeprav zdaj živi drugje, v Fužinah še danes najde navdih za svoje delo. Fotografiran je na strehi Termoelektrarne v Ljubljani, ki stoji ob robu Fužin.

Nekdanji uspešni rokometaš in dolgoletni slovenski reprezentant Ognjen Backović nas s fotografije gleda udobno zleknjen na ležalniku na enem izmed hribčkov, saj tam danes pogosto najde čas za obujanje spominov in sproščanje.

Goran Vojnović na strehi Termoelektrarne v Ljubljani Goran Vojnović na strehi Termoelektrarne v Ljubljani Foto: Krix Berberian

Tudi Nina Ružić Gorenjec, danes doktorica matematike, pravi, da na Fužinah še danes najde otroka v sebi in predvsem spomin na otroštvo brez ograj. Ko se je lahko igrala, kjerkoli si je želela. Fotografirana je na otroški gugalnici.

Fotografirali so tudi mladi

Mladi in raper Zlatko Mladi in raper Zlatko Foto: Zavod APIS Med pripravami na razstavo Fužine [v fokusu] so v Zavodu APIS organizirali tudi fotografski delavnici Foto INSTA maraton za mlade v sodelovanju z mladinskimi centri Cona Fužine in Korak Fužine. Mladi so tako lahko skozi fotografijo pokazali, kako vidijo svojo sosesko. Delavnic sta se dvakrat udeležila tudi fotograf Berberian in raper Zlatko.

Sodelovalo je osem deklet in pet fantov, ki so pokazali navdušenje nad fotografijo. Zmagovalca sta postala 11-letna Aurora Elezi in 16-letni Adis Šakonjić.

Praktične nagrade so prejeli vsi udeleženci, ki so uspešno oddali vse fotografije. Takšnih je bilo vseh 13. Z glavno nagrado sta imela zmagovalca možnost preživeti popoldne z raperjem Zlatkom in fotografom Berberianom ter se preizkusiti v fotografiranju s profesionalnimi fotoaparati.

Serije fotografij vseh mladih udeležencev si lahko ogledate na profilu Foto INSTA maraton na Instagramu.

Učiteljica angleškega jezika, plesalka flamenka in igralka Tatjana Knežević sporoča, da na Fužinah nikoli nisi sam. Če ne drugega, so ob tebi vseskozi otroci in psi, ki se podijo naokoli.

Plesalec Dario Šegović, večkratni državni prvak v hip hopu, je v otroštvu rad zahajal v prostor med fužinskimi garažami in tam poplesaval. Nič čudnega, da je bil tudi tokrat fotografiran tam.

Fužine (V fokusu), Dario Šegović Foto: Krix Berberian

Za judoista Jureta Lampeta, ki ga številni otroci, s katerimi dela danes, vidijo kot drugega očeta in junaka, so Fužine predvsem kraj, ki ga je naučil pasti in vstati.

Ognjen Backović Ognjen Backović Foto: Siol.net Nekdanja manekenka, zdaj uspešna stilistka in modna blogerka Katarina Benček je nad Fužinami še danes navdušena, ker ima tam občutek, da je nihče ne "predalčka" in obsoja. To je kraj, kjer se še danes počuti najbolj varno. Fotografirana je za ograjo, ki simbolizira zaščito.

Za novinarja Jureta Brankoviča so bile Fužine vedno kraj, v katerem je bil le korak oddaljen od svojih sanj. Kot najstnik je na postaji, na kateri je tudi na tokratni fotografiji, dolgo časa čakal na avtobus in takrat izdeloval načrt za uspešno življenje.

To so zgodbe nekaterih uspešnih ljudi, ki so zrasli v eni najbolj prostornih sosesk v Ljubljani. Na nekaj kvadratnih fužinskih kilometrih jih je še nekaj tisoč. Vsaka od njih je lahko uspešna.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 276
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin