SiolNET. Trendi Kultura
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Emonsko grobišče na Gosposvetski: najdene skelete obravnavajo s kar največjo pieteto #foto

10

termometer

Gosposvetska cesta, grobišče, arheološko najdišče
Foto: Ana Kovač

Že skoraj dva meseca je minilo od delne zapore Gosposvetske ceste. Arheologi namreč raziskujejo eno od grobišč iz 4. stoletja, ko se je Ljubljana imenovala Emona. Našli so vrsto različnih grobov, v katerih so pokopani tako revnejši kot bogatejši Emonci, skupaj s svojim imetjem.

Pod Gosposvetsko cesto oziroma cesto Marije Terezije, kot se je imenovala nekoč, je eno od emonskih grobišč, kar so arheologi pred začetkom izkopavanj že vedeli, zato jih med brskanjem po preteklosti ne more presenetiti skoraj nič.

"Vemo, da je tukaj eno izmed grobišč antične Ljubljane - Emone, ki pa je že skoraj v celoti raziskana, zato večinoma kar vemo, kaj bomo raziskovali," nam je pojasnila arheologinja Mojca Fras, ena izmed 40 sodelujočih, ki trenutno izkopavajo na Gosposvetski.

Na spletni strani (Ne)odkrita arheologija Ljubljane so vse aktualne informacije v zvezi z izkopavanji v naši prestolnici in njeni okolici.

Na grobišču so našli ostanke revnih in bogatih Emoncev. Na grobišču so našli ostanke revnih in bogatih Emoncev. Foto: Ana Kovač

S skeleti ravnajo s kar največjo pieteto. S skeleti ravnajo s kar največjo pieteto. Foto: Ana Kovač

Gosposvetska je bila pokopališče

Antični prebivalci v tem delu Ljubljane, tedanje Emone, niso živeli, pač pa so si tukaj uredili počivališča mrtvih. Med izkopavanji so tako pričakovano našli eni izmed emonskih grobišč, znotraj njega pa grobove različnih oblik, od katerih sta najpogostejša pokop v preprosti grobni jami in pokop v sarkofagih, kamor so polagali trupla pokojnikov. Nekateri izmed grobov vsebujejo tudi grobne pridatke, predvsem osebne predmete, ki so jih pokojni nosili, ko so bili živi.

"Kar najdemo v grobovih, so pridatki ali pa osebna noša ljudi. Predmeti, ki smo si jih ogledali, pa niso nujno pridatki, gre tudi za naključne najdbe, ki jih najdemo v okoliških plasteh."

Skeleti pripadajo Emoncem različnega stanu, od revnejših do bogatejših. To jim pove grob, v katerem so pokopani: "Stan lahko določimo tudi na podlagi tega, ali imajo pokojni nagrobno konstrukcijo ali ne; v sarkofagih so praviloma pokopavali bogatejše, tiste, ki so si lahko privoščili kamnito skrinjo, revnejši pa so svojce polagali v preprosto grobno jamo brez konstrukcije."

[video: 65599 / ]

Večinoma so našli odrasle, pa tudi tri otroške skelete. Večinoma so našli odrasle, pa tudi tri otroške skelete. Foto: Ana Kovač

S svincem oblit sarkofag je kot časovna kapsula ostal zapečaten več kot 1600 let. (Foto: STA)
1 / 6 S svincem oblit sarkofag je kot časovna kapsula ostal zapečaten več kot 1600 let. (Foto: STA)
2 / 6 (Foto: STA)
3 / 6 (Foto: STA)
4 / 6 (Foto: STA)
5 / 6 (Foto: STA)
6 / 6 (Foto: STA)

Najlepši sarkofag ni skrival nobenih pridatkov

Na sredini Gosposvetske ceste so našli bogatejše nagrobne parcele in sarkofage, proti Slovenski cesti pa so odkrili skeletne pokope v preprostih grobnih jamah. "Večinoma gre za skelete odraslih oseb, našli pa smo tudi tri otroške, med njimi tudi otroka, starega dve ali tri leta."

Najbolj zanimiva najdba do zdaj je bila poznoantični sarkofag iz istega stoletja. Zaenkrat so izkopali sedem sarkofagov, a je bil ta najlepše ohranjen, njegova vsebina pa na žalost ni razkrivala nič drugega kot skelet brez pridatkov.

Na spletni strani (Ne)odkrita arheologija Ljubljane so zapisali, da vsak skelet obravnavajo s kar največjo pieteto, "še posebej ko gre za otroške grobove". Med izkopavanjem jim uspe rešiti in dokumentirati vedno večje število grobov, ki bi bili sicer med gradbenimi deli, ko bodo arheologi zapustili Gosposvetsko, za vedno uničeni in izbrisani iz našega spomina.

Dozdajšnje najdbe:

Zaponka (fibula), kakršne so nosili rimski vojaki za spenjanje oblačil, saj gumbov in zadrg takrat še niso poznali. Tovrstne fibule so bile lahko izdelane tudi v srebru in zlatu, a so bile rezervirane zgolj za premožnejše pripadnike rimske vojske, ki so z njimi izkazovali svoj boljši družbeni status.
1 / 9 Zaponka (fibula), kakršne so nosili rimski vojaki za spenjanje oblačil, saj gumbov in zadrg takrat še niso poznali. Tovrstne fibule so bile lahko izdelane tudi v srebru in zlatu, a so bile rezervirane zgolj za premožnejše pripadnike rimske vojske, ki so z njimi izkazovali svoj boljši družbeni status.
2 / 9 Koščena lasnica, ki jo je nosila neznana Emonka.
3 / 9 Koščena lasnica. Morda jo je nosila in tudi izgubila prebivalka Emone v 4. stoletju, ko se je na grobišče odšla poklonit svojim dragim umrlim. (Foto: Matija Lukić)
4 / 9 Brusni kamen, ki je nekomu v novem veku pomagal ostriti nože, ko mu ni več služil, pa ga je odvrgel v odpadno jamo.
5 / 9 Novoveška steklenička, v kateri je bila morda shranjena kakšna lekarniška tekočina ali pa neka dragocenejša tekočina. (Foto: Matija Lukić)
6 / 9 Novoveška bucika, prav takšna, kot jih uporabljamo še danes.
7 / 9 Rimski novec iz časa cesarja Septimija Severa. Vladal je med 193 in 211, v obdobju ko je Rimsko cesarstvo doseglo svoj največji obseg. (Foto: Matija Lukić)
8 / 9 Preluknjana živalska kost. Končni produkt so bili koščeni gumbi, ki so jih s pridom uporabljali prebivalci novoveške Ljubljane.
9 / 9 Steklena zapestnica, ki je deloma uničena.

Arheologinja Mojca Fras je ena od 40 arheologov, ki raziskujejo daljno preteklost Gosposvetske. Arheologinja Mojca Fras je ena od 40 arheologov, ki raziskujejo daljno preteklost Gosposvetske. Foto: Ana Kovač

Zanimanja za ogled je ogromno

Da bi bili predvsem Ljubljančani in vsi, ki jih preteklost zanima, seznanjeni z najnovejšimi odkritji, so poskrbeli za brezplačne vodene oglede, s katerimi želijo ljudem pokazati, kaj so odkrili in kaj vse se skriva pod našo Ljubljano. "Dva dni pred vodstvom so skupine povsem zapolnjene, ljudje pa še kar kličejo in sprašujejo. Zanimanja je res ogromno," pojasnjuje arheologinja.

Ljudje na oglede prihajajo večinoma pripravljeni, vidi se, da jih to zares zanima, med ogledom pa se velikokrat razvije konkreten pogovor o Emoncih. Voden ogled poteka vsako sredo, v soboto pa dvakrat, vendar so skupine do prihodnje sobote že zapolnjene.

Ogledi bodo potekali, kolikor dolgo bodo potekala izkopavanja, torej vsaj še do sredine novembra.

Ljudi zelo zanima, kaj so našli na Gosposvetski. Ljudi zelo zanima, kaj so našli na Gosposvetski. Foto: Ana Kovač

Skupine se hitro polnijo in dva dni pred ogledom se ni več mogoče prijaviti. Skupine se hitro polnijo in dva dni pred ogledom se ni več mogoče prijaviti. Foto: Ana Kovač

Ogledi so brezplačni ter potekajo vsako sredo in soboto. Ogledi so brezplačni ter potekajo vsako sredo in soboto. Foto: Ana Kovač

Gosposvetsko raziskujejo deset ur na dan, vsak dan

Arheologi so si v pisarnah nad grobiščem uredili arheološko bazo, v kateri sproti obdelujejo podatke s terena, najdbe pa takoj pošljejo v depo Mestnega muzeja Ljubljana na nadaljnje analize. "Najprej gredo skozi čiščenje in konzervacijo, potem pa jih skupaj s še preostalimi podatki iz izkopavanj čakata ovrednotenje in končna interpretacija najdišča," pravi Frasova.

Aktualne raziskave izvajajo Muzej in galerije mesta Ljubljana skupaj z Arheološkim konzorcijem za Ljubljano, na Gosposvetski pa so se jim med izkopavanji pridružili še kolegi arheologi iz Slovaške, Portugalske, Finske ter prostovoljca iz ZDA in Danske.

Skupina 40 arheologov, študentov arheologije in drugih izkopavalcev dela kar deset ur na dan, od ponedeljka do nedelje.

Gosposvetska cesta, grobišče, arheološko najdišče Foto: Ana Kovač

Gosposvetska cesta, grobišče, arheološko najdišče Foto: Ana Kovač

Gosposvetska cesta, grobišče, arheološko najdišče Foto: Ana Kovač

1 / 10
2 / 10
3 / 10
4 / 10
5 / 10
6 / 10
7 / 10
8 / 10
9 / 10
10 / 10 Zemljevid Ljubljane iz leta 1860 - gre za novi vek in ne za Emono

Tako bo do druge polovice novembra, ko morajo končati arheološka izkopavanja in cesto prepustiti gradbincem. Gosposvetsko v prihodnjih mesecih čaka zamenjava komunalne infrastrukture, zamenjan in polepšan bo tudi njen zunanji videz. Prenovili bodo cestišče in pločnik ter posadili nov drevored in dodali novo javno razsvetljavo.

Arheologi bodo drugo polovico Gosposvetske začeli raziskovati predvidoma spomladi prihodnje leto.

Komentarji

4

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • meho11 / 22.10.2017. ob 09:11 +2 - 2

    Prvo bi uredili pretočnost prometa skozi Ljubljano (podzemna ali nadzemna železnica, tramvaj , obvozne ceste) potem pa razkopavali in raziskovali. Tako pa z semaforji ustavljajo promet pred Ljubljano in delajo kilometrske kolone vozil iz vseh smeri !

    +2 - 2
  • Ratko / 21.10.2017. ob 19:19 +2 - 2

    Mevza, kako si bister. In daljnoviden.

    +2 - 2
  • ConstantinXII / 21.10.2017. ob 15:16 +1 - 1

    Plenilci grobov! Stavbe, orodje... ok, ampak tole...!!!

    +1 - 1
delitve: 111
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin