Emona, čas, ko je današnja Ljubljana postala mesto

Leta 14 je v središču današnje Ljubljane nastalo mesto z obzidjem, zidanimi stavbami in ulicami. Za gradnjo Emone so se odločili v okviru Avgustovega programa ustanavljanja avtonomnih mest v severni Italiji, o rimski predhodnici Ljubljane ob njeni 2000. obletnici piše novinarka Meta Krese v National Geographicu.

Prav okrogla obletnica nastanka Emone je razlog za razstavo Emona: mesto v imperiju avtorice Bernarde Županek, ki bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled od 30. maja.

Mesto je bilo ključni element za delovanje obsežnega rimskega imperija, ki je imel v 2. stoletju približno 60 milijonov prebivalcev na območju, velikem pet milijonov kvadratnih kilometrov. Urbana naselja pa niso bila le temeljni organizacijski princip delovanja obsežnega imperija, temveč so ustvarjala tudi nov, rimski način življenja. "Bila so središča moči in privilegijev, kulture in znanja. Bila so del imperialne ideologije in prizorišče veličastja, ki ga je imperij kazal svojim podložnikom," poudarja avtorica razstave Bernarda Županek. Bila so del ideologije, s katero so Rimljani utrjevali svojo osvajalsko moč.

Rimska doba je čas, ko so se na ozemlju današnje Slovenije, pa tudi drugod po Evropi, prvič pojavila mesta, s čimer se je spremenil tudi način življenja, ki so ga na tem območju poznali tisočletja prej. To je ob letošnji obletnici Emone tudi izhodišče razstave, ki jo je zasnovala kustosinja iz ljubljanskega mestnega muzeja.

V središču postavitve Emona: mesto v imperiju je torej mesto, urbani način življenja, razstava pa bo osvetlila tudi vplive emonske antike na poznejša obdobja ter na ogled postavila skulpturi iz zbirk ptujskega in rimskega muzeja Musei Capitolini.

Prvič bo mogoče videti tudi nekaj novih najdb iz zadnjih arheoloških izkopavanj v Ljubljani. Med njimi bogat ženski grob iz starejše železne dobe in zgodnjerimski grob vojaka s Kongresnega trga, stensko poslikavo iz 1. stoletja ter zgodnjekrščanski mozaik z lokacije NUK II, odlomka gledaliških mask ter geme s prizori iz rimskega življenja in mitologije. Svojo vlogo bosta imela na razstavi tudi portreta ustanoviteljev oziroma graditeljev Emone, cesar Avgust in njegov naslednik Tiberij. Prvi kip prihaja iz Rima iz Kapitolinskih muzejev, drugi iz Pokrajinskega muzeja Ptuj.

Pozornost bo posvečena tudi dediščini Emone, ki je vzniknila v 17. stoletju in se razmahnila v 20. stoletje. Izpostavili bodo obsežna arheološka izkopavanja v drugi polovici prejšnjega stoletja, predstavili pa tudi predmete, podjetja in projekte, ki so svoje poimenovanje našli v rimski preteklosti Ljubljane. Med njimi so na primer kavarna Emona, trgovina Emona, gramofon Emona, kopališče Ilirija, Mercator, Merkus, Kolosej in drugi. Avtorica tega dela razstave je kustosinja Irena Žmuc.

Emona je vzgajala prebivalce v lojalne državljane Emona, ki je bila povezana z drugimi rimskimi mesti in prestolnico Rim, je s "svojo univerzalno obliko, arhitekturo, načinom življenja, pravnim redom in vrednotami vzgajala prebivalce v lojalne rimske državljane. S svojimi rituali, pravili in vsakodnevnimi praksami je krepila skupno politično, ideološko in kulturno identiteto," je še zapisala avtorica razstave, ki bo približala zgodovinsko, družbeno in kulturno razumevanje Emone. Razstavo bo dopolnjevala možnost ogleda arheoloških ostalin v središču Ljubljane, združenih v Arheološkem parku Emona.

Kakovost revitalizacije krožne arheološke poti Po rimski Ljubljani, ki se je končala pred dvema letoma, so s posebno omembo žirije pred dnevi prepoznali tudi v komisiji panevropske organizacije za kulturno dediščino Europa Nostra, ki vsako leto podeljuje nagrade in priznanja za izredne prispevke na področju ohranjanja in promocije kulturne dediščine.