Torek, 5. 12. 2017, 13.35
6 let, 4 mesece
Cerkev sv. Duha v Javornici je dobila znak evropske dediščine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Pred uradnim začetkom evropskega leta kulturne dediščine 2018 je neodvisna žirija, ki jo je ustanovila Evropska komisija, izbrala devet spomenikov, za katere predlaga, da se jim dodeli znak evropske dediščine. Med predlaganimi spomeniki posebnega zgodovinskega in kulturnega pomena je tudi cerkev svetega Duha na Javorci.
Evropska komisija bo odločitev o spomenikih, ki bodo dobili znak evropske kulturne dediščine, uradno razglasila februarja 2018, slovesna podelitev pa bo marca 2018. Devet spomenikov je bilo izbranih med 25 predlogi, ki so jih predizbirale sodelujoče države članice, so sporočili s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Poleg cerkve na Javorci bodo znak evropske dediščine prejeli tudi leipziške točke glasbene dediščine v Nemčiji, sinagoga na ulici Dohany na Madžarskem, utrdba Cadine iz Italije, koncentracijsko taborišče Natzweiler in njegove podružnice v Franciji in Nemčiji, spominski center Sighet iz Romunije, Bois du Cazier iz Belgije, vas Schengen v Luksemburgu in Maastrichtska pogodba iz Nizozemske.
Skupno s tokratnimi je Evropska komisija od leta 2013 z znakom evropske dediščine imenovala 38 spomeniških območij, med drugim tudi slovensko partizansko bolnišnico Franjo.
Namen znaka je povečati ozaveščenost o spomenikih, ki so imeli pomembno vlogo v zgodovinskem in kulturnem razvoju Evrope, ter poudariti njihovo evropsko razsežnost z dejavnostmi obveščanja in izobraževanja. Glavni cilj znaka evropske dediščine je pri ljudeh okrepiti občutek pripadnosti Evropski uniji.
Spominska cerkev na Javorci je edinstven primer secesije. V spomin na padle vojake vseh narodnosti in kultur so jo v hribih postavili vojaki, ki so se med prvo svetovno vojno bojevali na soški fronti. Cerkev in njena kulturna krajina tudi v današnjih časih ostajata simbol poziva k spravi in pričata o povezovalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje.
