Četrtek, 12. 11. 2015, 9.21
7 let, 1 mesec
Ameriški filozof s Twitterja s slovensko katoliško vzgojo
"Nisem si mislil, da bo kdo prišel na pogovor v četrtek ob 11. uri dopoldne, ampak očitno je stopnja brezposelnosti v Sloveniji večja kot na Hrvaškem," je svoj današnji pogovor v Kinu Šiška, ki ga je povezoval Matej Praprotnik, začel Eric Jarosinski, filozof s Twitterja, ki je svoje sovraštvo do pisanja dolgih, akademskih stavkov blažil s pisanjem kratkih domislic na Twitterju.
"Verjetno sem tukaj zadnjič, saj je od pisanja Twitter aforizmov težko živeti," je svoj nastop nadaljeval "falirani intelektualec", ki ga te dni, medtem ko biva v Zagrebu, navdušuje predvsem tamkajšnje politično dogajanje. Zanimivo se mu zdi, da na Hrvaškem najprej voliš, potem pa se naslednji dan odločaš, kdo je zmagal, pri čemer je pokazal fotografijo televizijske vedeževalke.
Yes, perhaps someday I will know how to spell Ljubljana. Some particularly cold day. In hell. Or Lubjljiana.
— Nein. (@NeinQuarterly) November 9, 2015
Še največ je o sodobni Sloveniji izvedel prek branja Žižkovih šal in poslušanja Radia Slovenia International, še posebej je navdušen, da v Sloveniji obstaja Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi.
Jarosinski je sicer nekaj časa delal kot novinar na študentskem glasilu, resnost njihovega novinarskega pristopa pa je ponazoril s podatkom, da je šlo za časopis, ki je spregledal padec Berlinskega zidu. Ironično za nekoga, ki se je po vrnitvi enega od prijateljev iz Evrope navdušil za nemščino in jo pozneje tudi poučeval. Študij nemščine je Jarosinskega vodil tudi v Twitter kariero.
Na univerzi je analiziral besedila frankfurtske šole, predvsem Adorna, čigar karikatura je zaščitni znak njegovega Twitter računa, Walterja Benjamina in Siegfrieda Kracauerja, bral pa je še Marxa, Kafko in Nietzscheja. Mimogrede, s slednjim se je srečal po tem, ko mu ga je predpisal terapevt.
Kako velik je na Twitterju, priča tudi podatek, da ima verificiran profil, nekaj, kar sicer večinoma uspe le zvezdam. In kako mu je uspelo? "Predsedniku Estonije je nekdo dolgoval uslugo. Ja, takšno je zdaj moje življenje." Estonskega predsednika je seveda spoznal na Twitterju, bil je eden od sledilcev, ki mu je ves čas pošiljal slabe šale, nato pa je enkrat kliknil na njegovo biografijo in ugotovil, da gre za predsednika. Ko je na Twitterju začel kampanjo, da bi dobil verificiran račun, mu je državnik pomagal.