Petek, 23. 6. 2017, 18.14
7 let, 1 mesec
V nekdanji kavarni Maček nova čokoladna in kavna zgodba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,30
1
Samo še nekaj dni je do odprtja nove kavarne na nabrežju ob Ljubljanici, kjer je prej skoraj 20 let delovala kavarna Maček. Od zdaj bo tam dišalo po dobri čokoladi in kavi ter drugem. Premiero bo tu doživel tudi džin tonik z okusom čokolade.
Cankarjevo nabrežje 19 je naslov nove kavarne Čokoladnega ateljeja Dobnik, poznanega po odlični čokoladi, pralinejih in tortah, ki jih ne pozabiš. Svoj odnos do izdelave čokolade in njenih izpeljank v ateljeju, kar Marinka Dobnik in njen sin David Dobnik opišeta kot zavezanost vrhunskosti, bodo zdaj prenesli tudi na ljubljansko plažo.
V kavarni ob Ljubljanici se bo v šarmantnem in elegantnem prostoru ob sladkem in kavi čas lahko ustavil.
Na tisto stran ljubljanskega obrežja, kjer so se lokali začeli množiti v devetdesetih letih. Z nastajanjem družabnih prostorov pa je to sčasoma postal živahni del mesta. Domačini so v zadnjem desetletju tam neredko dobili celo občutek, da je tu nastala prava promenada. Z vse večjim zanimanjem turistov za Ljubljano v zadnjih letih, s tem pa tudi za ta del rečnega brega, se je marsikateri Ljubljančan in Ljubljančanka tako na kavo raje umaknil oziroma umaknila kam drugam.
Marinka Dobnik, čokoladna mojstrica in njen sin David Dobnik sta se skupaj lotila projekta novega kavarne v prostorih, kjer je nekoč delovala kavarna Maček.
A kot pravita Marinka in David Dobnik, bodo tudi lokalni prebivalci zdaj imeli še en razlog več, da bodo redno zahajali na to stran reke. "V preostalih lokalih, ki jih imamo (v Ljubljani v pasaži Maximarketa, op. a.), smo navajeni stalnih gostov. Tukaj bodo posebnost turisti. Seveda se jih veselimo, vendar bomo naredili vse, da se bodo tukaj dobro počutili tudi stalni gostje. Imam visoke standarde in pri tem ne popuščam za nič na svetu," je jasna Marinka Dobnik.
Med starim in novim
Hiša na Cankarjevem nabrežju je v preteklih desetletjih poskrbela že za marsikatere spomine, ki so del družabnega življenja v mestu. Zdaj bo v prenovljeni izvedbi, tako po interjerju kot vsebini, ponudila izhodišča za nove.
Predel s cvetličnimi tapetami, kjer bo pozimi gorel kamin, pa bo najverjetneje med gosti hit pri izbiri mize.
Sodobno z retro pridihom
Pri zasnovi notranje opreme lokala, ki je delo studia AKSL Arhitekti, Špele Leskovic in Aleša Košaka, sta si Marinka in David Dobnik želela sodobnega interjerja z retro pridihom. Prav to pa je z ohranjanjem šarmantnosti zasnove stare hiše, na primer notranjih obokov, tudi nastalo.
Sogovornika pravita, da se, preden sta se podala v projekt, nista zavedala, kako zahtevna bo. "Gre za prekrasen ambient, ki pa je bil izjemno težek za prenovo. V stari hiši ne obstajajo pravila kot drugod," pripoveduje Marinka Dobnik.
"Gre za prekrasen ambient, ki pa je bil izredno težek za prenovo. V stari hiši ne obstajajo pravila kot drugod," pravi Marinka Dobnik.
Šarm starega in novega
"Čarobnost prostorov nam je s pomočjo svojih arhitektov uspelo ohraniti," še pravi čokoladna mojstrica. Njen sin David Dobnik pa dodaja: "Sodobno smo prepletali s spoštovanjem do stare hiše."
In res, ob vstopu v lokal se pred vami odpre eleganten in šarmanten prostor z romantičnimi detajli. Ogledala so v njem eden od vidnih elementov oblikovalske prepovedi, predel s cvetličnimi tapetami, kjer bo pozimi gorel kamin, pa bo najverjetneje med gosti hit pri izbiri mize.
Avtorja zasnove notranje opreme sta Špela Leskovic in Aleš Košak iz studia AKSL Arhitekti.
Luči kot marcipanovi bomboni
"Še posebej so mi všeč luči nad točilnim pultom. Kot je rekla arhitektka Špela Leskovic, spominjajo na naše bombone. Res je, naše marcipanove bombone, da dobijo svojo obliko, stisnemo z dvema prstoma. Podobne detajle v prostoru bomo še sproti odkrivali in tako videli povezave z našim delom," pravi Marinka Dobnik. Tako pa je tudi z barvami lokala, ki se stikajo s čokoladno dejavnostjo ateljeja.
Notranje oblikovanje se na različnih ravneh, v oblikah in barvah, stika z dejavnostjo čokoladnega ateljeja Dobnik.
Od francoščine do čokolade
Zdaj je že 25 let, odkar je takrat še gimnazijska učiteljica angleščine in francoščine, ki je iskala spremembo v svojem življenju, Marinka Dobnik začela prve poskuse izdelovanja čokolade. To je počela najprej kar v domači kuhinji, še iz tistih časov pa hrani posodo, v kateri so nastajale njene prve sladke ideje.
"V življenju so stvari, ki jih ne znaš razložiti. Padejo kot strela z neba. Leta 1992 sem se zavedla, da v šolstvu z enakim tempom ne bom mogla vztrajati do konca. Zato sem začela razmišljati, kako bi se osamosvojila. Začutila sem, da to ne bo na področju jezikoslovja, čeprav so me prav jeziki pripeljali do tega, kjer sem danes," se spominja čokoladerka.
V prostoru je veliko detajlov, ki ustvarjajo posamezne prostorske scenografije.
Veliko je potovala v Belgijo in Francijo, tam pa se ji je porodila ideja, zakaj ne bi mojstrstva izdelovanja čokolade prinesla tudi k nam. Vendar pa to ni bilo lahko. "To je bil še čas, ko ni bilo spleta, povezave s tujino tako niso bile enostavne. Skozi proces učenja sem morala iti sama." Knjige so bile tako osrednji vir znanja, pravi Marinka Dobnik. Ob tem pa še pogosti obiski tujine, kjer je "na izobraževalnih potovanjih znanje požirala z odprtimi očmi, ušesi in brbončicami".
Štirinajst ton čokolade na leto
V domačem loncu se je tako začelo to, kar danes poznamo pod imenom Čokoladni atelje Dobnik, kjer v delavnici po recepturah nekdanje učiteljice francoščine predelajo 14 ton čokolade na leto, že od vsa ta leta belgijskega proizvajalca čokolade Barry Callebaut.
Gre za enega od največjih na tem področju. Ob čemer pa se ob zavedanju, da je v ozadju predelave kakava, sploh v Gani in Slonokoščeni obali veliko otroškega dela, tako postavi vprašanje njegovega razmerja s pravično trgovino. Do leta 2025 se je mednarodno podjetje zavezalo, da bo večina surovin oziroma izdelkov del socialno pravične in do okolja prijazne proizvodnje.
V ateljeju Dobnik na leto predelajo 14 ton čokolade.
Nekaj vrst čokolade pod blagovno znamko Callebaut Gourmet pa slaščičarjem in čokoladerjem, cetrificirano s pravično trgovino, izdelovalci ponujajo že nekaj let.
Zimzeleni med pralineji
Čokoladni atelje, kjer prisegajo na naravne sestavine, svoje okuse menja sezonsko. A kljub temu je mogoče med njimi poiskati večne uspešnice. Za njihovo avtorico je to karamelni praline. Mimogrede, karamelo prav tako kuhajo sami.
Poleg tega je zanjo vedno pravi čas tudi za praline s konjakom in kavo, prav tako tudi za čokoladni poljubček, ki ima masleno kremo. "Kadar stopim v delavnico in potrebujem nekaj sladkega, posežem po tem."
David Dobnik pa bo najpogosteje izbral cimetov okus.
Torte Dobnik, ki so prava paša za oči, so nepozabne tudi po okusu.
Od polnjene čokolade do čokoladnega džin tonika
Med novejšimi čokoladami so tudi polnjene tablice, in sicer z arašidi, karamelo in soljo. Tem, kar imata oba sogovornika zelo rada.
Odtise čokolade Dobnik pa bo v kavarni ob Ljubljanici mogoče premierno srkati tudi v džin toniku z imenom Beefeater Chocolate Twist. Recept zanje je skrivnost, zato David Dobnik le pove, da gre za čokoladno imulzijo, ki je del tega alkoholnega napitka.
V ateljeju Dobnik pri vsem, kar nosi njihov podpis, stavijo na vrhunsko kakovost, sveže in naravne sestavine.
Od zajtrka do tort
So se pa sicer programu koktajlov tudi pozorno posvetili. V sodelovanju z barmanom Markom Androjno so tako mesece nastajale zmesi pijač, pripoveduje David Dobnik. Med njimi tudi džin toniki s sadnimi primesmi, kot so maline, papaja, pasijonka in še druge kombinacije. Kar pa bodo glede na letne čase tudi nekoliko spreminjali.
Ob sladkem bodo ob Ljubljanici ponudili tudi slano, juhe in sendviče. Stregli bodo tudi zajtrke.
Marinka Dobnik: "Še posebej so mi všeč luči nad točilnim pultom. Kot je rekla arhitektka Špela Leskovic spominjajo na naše bombone. Res je, naše marcipanove bombone, da dobijo svoj obliko stisnemo z dvema prstoma."
Kava profesionalnega kolesarja
Med kavami pa si bo ob reki mogoče izbrati tudi tako imenovano specialty kavo Iconic, v ozadju katere je prav tako družinska strast do odličnega.
Mikropražarno kave sta ustanovila profesionalni kolesar in večkratni državni prvak v kronometru Grega Gazvoda in njegova žena Valentina Radić. Sama pravita, da želita iz kave izvabiti najboljše, kar lahko, tako na ravni arome kot njene blagodejnosti za telo.
Novi lokal v Ljubljani še ena od mestnih priložnostih za nova doživetja in spomine.
Znanje in zavest, ki prehajata iz generacije v generacijo
Odnos do dobrega, kakovostnega, ki bo vodilo tudi v novi kavarni, kot zatrjujeta sogovornika, pa je nekaj, kar pri njih potuje iz generacije v generacijo, tudi pravita. "To, kar sem prenesla na svoja otroka, sem prejela od svoje mame. Pri nas se je vedno imenitno kuhalo. Ni bilo vseeno, kaj daš na krožnik, čeprav je bila v tistem času skromna ponudba," se spominja ustvarjalka čokolade.
Njena mama je sicer prisegala na slovensko-dunajsko kuharsko šolo, medtem ko je sama uvedla slovensko-romansko smer. "Čokolada je bila pri nas od vedno navzoča, vendar ne pogosto. Ni pa bilo božiča brez čokoladne potice. Za moj rojstni dan je mama vedno spekla pravo sacher torto. Še danes imam doma debelo knjigo s temno rjavimi listi z naslovom Dunajska kuhinja, v kateri je ta recept. A si je ne upam narediti, ker mislim, da ne bi bila takšna, kot je bila mamina."
1