Četrtek, 13. 4. 2017, 4.04
6 let, 11 mesecev
Turistična kmetija Štok: slovenska konoba v deželi refoška
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,08
V Marezigah boste srečali vinsko klet in osmico, kot si pravijo, ki ima vse nastavke, da postane to, kar so na hrvaški strani priljubljene istrske konobe.
Pravemu jedcu in turistu je kar malo žal, da so se v hrvaškem delu Istre tako natančno lotili prenove ne samo svojih gostiln, ampak kar celotnega turizma. Medtem ko se na naši strani prebijate skozi vasi, kjer se vsak lastnik lahko spomni svoje barve fasade, od oranžno-rumene prek zelene do rdeče, sta na hrvaški strani določena tako umirjena barva fasade kot gradbeni material. In jasno, dovolj natančno se ve, kaj naj istrska konoba postreže turistu, da bodo na mestu vse lokalne posebnosti, ki bodo turiste pozneje privabile še k vinarjem, oljkarjem in konec koncev na obalo k morju.
Ja, na obalo, ki je bila še pred leti prvi posel Istre, zdaj pa jo počasi dohaja notranjost. Saj veste, pravi turist po novih raziskavah ne lenari na plaži cele dneve, ampak obiskuje okolico. Nekoč je povprečna tuja družina iz Slovenije ali pa Nemčije, če hočete, 14 dni ležala na obali, se cvrla in mazala s Soleo, zraven pa so malicali tisto, kar so si prinesli od doma. Zdaj obiščejo vse bližnje in daljne restavracije, konobe, vinoteke …
Koper, kot ga vidite iz Marezig, središča dežele refoška
Zato je še pomembnejše, kaj o takšnih lokalih napišejo v vodnikih, recimo pri Michelinu, ki je hrvaški Istri dodelil ducat omemb in še eno prestižno zvezdico za povrh. Pri nas, ne v Istri ne kje drugje, takšnih pohval ni zaslediti. Škoda. Še posebej, če vemo, da je večina koncepta sodobne istrske ponudbe zamisel majhne ekipe, ki jo vodi turistični guru Denis Ivošević, kar govori, da bi se takšne osebnosti, kot so Boris Popovič, Gregor Strmčnik, Peter Bossman in Igor Kolenc, s podobnim konceptom igraje prebili na vrh jadranskega turizma. Škoda, da imajo pomembnejše delo in zato pri nas v Istri kulinarični turizem uspeva zgolj stihijsko, na prste ene roke lahko preštejemo tiste lokale, ki so presegli ponudbo kalamarov in pomfrija.
Kakorkoli, v upanju, da gre za soliden lokal, smo se odpravili v Marezige, središče dežele refoška, in bili s ponudbo pri Štoku razmeroma zadovoljni.
Turistična kmetija Štok
Marezige 20, 6273 Marezige
Telefon: 05 655 0 131
Štok je svojo široko dejavnost (ob gostilni imajo še catering, vinsko klet, degustacije …) zastavil kot turistično kmetijo, ki naj ustreže širokemu občinstvu. Na sicer simpatičnem dvorišču s pogledi na hribčke na eni in morje na drugi strani je na žalost tudi nekakšno divje parkirišče, kar seveda ne koristi ponudbi hrane in vina. Našo malo ekipo je tisto sončno soboto zmotila tudi klop za gasilske veselice, na kateri se dogaja ponudba na prostem, notranjost je namreč veliko lepša.
Refošk v teh krajih velja za domačina, pri Štoku pa predstavlja polovico njihove vinske ponudbe - druga polovica je seveda malvazija.
Lokal je s svojo osnovno ponudbo odprt ob petkih, sobotah in nedeljah, ponudbe in cen pa še niso uspeli zapisati na papir. Vini sta le dve - Štokova malvazija in Štokov refošk. Omizje je malvazijo ocenilo s korektno, refošk pa s pitno. Kot rečeno: jedilnega lista ni, ker, kot so sporočili, imajo vedno kaj novega, na srečo pa to ni upravičilo strahu omizja, da utegnejo biti cene visoke. Niso bile. Pri Štoku se jé ugodno in, kot smo počasi ugotavljali, zelo dobro. Jasno, gre za košto, ki naj zadovolji širše občinstvo, morda je ob tem treba omeniti, da nas je po ušesih ves čas bičala ne ravno avtohtona dalmatinska glasba, sicer pa …
Narezek z istrskim pršutom, panceto, klobaso, ovčjim sirom in nekaj zelenjave za svežino
Začeli smo z istrskim narezkom, s ploščo, na kateri za šest evrov in pol dobite ovčji sir, istrski pršut, panceto, klobaso, vložene jajčevce in olive. Vse naj bi bilo domače in tudi, če je bilo kaj uvoženega, je bilo izvrstno. Za tri evre in pol sledijo bobiči, skoraj sladka enolončnica s koruzo, fižolom in prekajenim mesom. V Istri ni gostilne, ki bi naredila enake bobiče, vsi so nekaj posebnega in tudi pri Štoku je tako. Ni jih bilo premalo, pa bi vseeno lahko pomalicali še ene.
Krožnik bobičev je v Istri skorajda obvezen.
Testenin je obilo, od fužev in pljukancev do njokov, zabelijo pa jih lahko s tartufi, piščančjim ragujem ali refoškovo omako, ker je ravno sezona, pa tudi s šparglji. Naše omizje je glasovalo za pljukance, na eni strani s šparglji in panceto (devet evrov), ti so bili vrhunski, manj so navdušili tisti s piščančjim golažem (osem evrov), pa vendar.
Pljukanci z divjimi šparglji in panceto ...
... ter s piščančjim golažem.
Za trenutek smo razmišljali, da bi bilo pametno poskusiti frtaljo s šparglji, a trebuhi so bili že kar polni in na mizi so bile že glavne jedi, obilne, da že dolgo ne tako. Prinesli so jih na rezalnih deskah, v starinskih ponvah, kar daje celi prireditvi simpatičen pridih, ampak še enkrat - za deset ali enajst evrov na osebo dobite res obilno zgodbo, ki se je ne bi sramovali niti pod Ljubeljem pri nemškemu Petru, kralju obilnih jedi.
Videti je kot lazanja, v resnici pa je gratiniran ombolo s tartufi.
Trije kosi ombola, ki jih prekriva debela plast gratiniranega sira in črni tartufi, spremlja pa še korenčkov čips, so namreč več kot nasitna jed. In le malo manj smo dobili pri ombolu, ki ga napolnijo z mocarelo in ocvrejo v ovsenih kosmičih.
Ombolo, polnjen z mocarelo in ocvrt
Sladice so bile po takšnem napadu zgolj vprašanje olike. Tiramisu smo videli pri sosednji mizi in res je velik, smo dopovedovali natakarici, ki je trdila, da je majhen. Jabolčni zavitek pa - na Primorskem tako dobrega še nismo jedli.
Povzetek
Turistična kmetija, ki bi morala biti konoba in ob Baladurju, Belvedurju ter Torkli pokazati, da se tudi na naši strani Istre dogaja nekaj zanimivega. Na žalost jim zmanjka nekaj detajlov. Res ni razloga, da vrtijo dalmatinske godce in klape ter da na mizo ne postavijo kakšnega zanimivega oljčnega olja.
Vinska ponudba je pravzaprav velika težava (imajo belo in rdeče vino). Morda prodajo veliko svojega vina, a na račun enolične ponudbe izgubljajo. Marsikje po Sloveniji podobni lokali že vedo, da prodajo več svojega, če ponudijo tudi kakovostno konkurenco.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
