SiolNET. Trendi Kulinarika
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Turistična kmetija Saksida: ustvarjalnost po vipavsko

3

termometer

Zalošče ob Vipavi so v zadnjem času postale pomembna turistična vas, v kateri kraljujejo kuhinja Marka Bolčine in vina Saksida.

V tem delu je Vipavska dolina res nekaj posebnega. Pa ne samo zaradi reke Vipave, ki teče skozi kraj, ponudba je mnogo širša, celo kamp imajo, da o vrsti kmetij, ki ponujajo malice in idiličen razgled na dokaj ohranjeno naravo, niti ne govorimo. V Zaloščah že stoletje in pol deluje vinska kmetija Saksida, ki je v zadnjih letih ob enem najboljših vinskih produktov v tem koncu dežele začela ponujati še hrano, netipično za odprte primorske kmetije. Verjetno zaradi kuharja Marka Bolčine, ki si je znanje nabiral pri najboljših, konec koncev je kuhal tudi pri Lojzetu na Zemonu.

In smo se usedli na vrt, s katerega je razgled po vasi, ki je dremala v pozno pomladanskem nedeljskem popoldnevu. Med kamni na vrtu se je sončil martinček, pod mizo je ležala in zehala kosmata mačka in čakala, da se pojavi kak kos mesa. A, kot rečeno, kmetija Saksida ne ponuja klasičnih kosov mesa in salam pa še nekaj sira za povrh, na tej kmetiji so domače sestavine zgolj začetek nečesa bolj ustvarjalnega.

Vino je domače od začetka do konca. Začetek je rosé penina iz modrega pinota, letnik 2008, kot se pozneje izkaže, najmanj prepričljiv napitek dneva. In da bi lažje čakali, se ji pridružijo nekaj kosov domačega kruha in krepka doza suhe salame, ki zaseda vlogo pozdrava iz kuhinje.

Resnici na ljubo pri Saksidi ni veliko izbirati, svojih pet, šest jedi imajo, dogovor je lahko le omejen, zato nismo imeli kaj: gospodarica je natočila avtohtoni zelen letnik 2012, ki je že čakal na presenetljivo lahko panceto s šparglji v jajčni kremi s prepeličjimi jajčki in s koščki jabolk v soku rdeče pese. Da stvari tečejo sproti, dokazuje dejstvo, da smo morali za postrv čakati kar 15 minut. Ribo namreč posebej skuhajo in jo zavijejo v drobtine in zelišča, postavijo v omako iz korenčka ter timijana in na vrh dodajo peno iz vina. Izjemno okusne reči, kljub vrhunski ustvarjalnosti pa povsem na lokalni osnovi.

Sledil je sivi pinot letnik 2012, malce močnejši od zelena, saj so predvideli, da naj bi bila tudi krompirjeva juha malo močnejša. In res, v gosti krompirjevi juhi so bile nadrobljene sušene olive, čez pa še oljčna pena s kapucinkami (ki so tudi užitne, so povedali). Potem pa so prišli mali njoki z bučkami in šparglji, potreseni z mladim kravjim sirom in s koščki dimljene goske. Pri Saksidovih jih jedo iz posebnega steklenega kozarca. Ne preveliko porcijo pa spremlja lahka hišna barbera, ki ni zoprno kisla, kot barbere ponavadi so, ali pa bela zvrst Carisma, ki jo tvorijo rebula, malvazija in chardonnay. Presenetljivo so se bolje odločili tisti pri mizi, ki so izbrali barbero.

V mesnem finalu, ko se je mizam približala tudi lačna mačka, so ponujali več jedi kot v prejšnjih etapah, a omizje se je odločilo za ekstremno mehko, počasi kuhano govejo golenico, ovito v svinsko mrežico z dodatkom pšeničnih cmokov z divjim hmeljem in borovnicami. Na drugi strani pa je stala konkretna porcija svinjske ribice, zavite v pršut in v spremstvu enakih cmokov, belih špargljev in malin. Svinjina je bila zmagovalka popoldneva, s čimer se je strinjala tudi sosedova mačka, zelo visoko pa smo ocenili tudi domač merlot, ki je morda celo prehitel rdečo Carismo.

Sladice: še preden se človek sooči z zadnjim dejanjem, ponudijo sladko vino iz sušenega merlota ali iz sušene rebule. Sladica pa je bila samo ena: domač sladoled z meto in nadrobljenimi lešniki v družbi jogurtove kreme z meto na hruškovi podlagi. Na koncu je izpadlo, da kljub velikemu številu jedi nismo pokali po šivih, vinjak Lucas, ki ga ponujajo na koncu, pa je po okusu že kar nevarno podoben vipavskemu Pilonu iz leta 1972. Pilona skoraj ni več, če ga najdete, je cena steklenice v območju 300 ali celo 350 evrov, Lucas pa je nesramno poceni ali celo na hišo, podobno kot porcija piškotov in rutica … Za konec: hrana na kmetiji niti ni poceni – 30 evrov za osebo (za šest jedi), a dejstvo je, da je vino, in to vrhunsko, po kakšna dva evra na kozarec.

Povzetek

Turistična kmetija, ki ima izjemna vina, ponuja tudi kreativno kuhinjo, kar je pri nas velika redkost. Na žalost so odprti samo ob predhodnih klicih, kar naključnega turista seveda ovira. Kamp, ki ga imajo, pa je odprt vedno.

Vinske karte ni, strežejo pa zgolj svoja, vrhunska vina. Če boste imeli možnost, poskusite barbero, je pa dejstvo, da so za svojo ceno vsa na izjemni ravni.

Ocena

Ocena gostilne: 3,5

 

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin