Trik za obrambo trte in grozdja: ženski feromoni

Nemška dolina Ahr je raj za nemška rdeča vina. Toda v zadnjih letih imajo veliko težavo. Tako kot po vsej Evropi jim trto napada grozdni sukač, Lobesia botrana, škodljivec iz rodu metuljev, katerega gosenice se nadvse rade mastijo z mladim grozdjem, ki nato zaradi poškodb običajno zgnije. Da bi bila nesreča še hujša, se plodijo od dvakrat do trikrat na leto, kar pomeni veliko škodo v vinogradih.

Običajno se tega škodljivca rešijo s pesticidi. A ker se vse več vinogradnikov odloča za biodinamičen način pridelave, so morali najti način, kako škodljivca ustaviti, ne da bi uporabili pesticid. V dolini Ahr so bili po poročanju časnika Deutsche Welle letos zelo uspešni: njihovi vinogradi so bili brez grozdnega sukača. Zakaj? Ker so jih poškropili s feromoni.

Samci iščejo samice, dokler izčrpani ne poginejo Na trto so obesili majhne plastične posodice, ki oddajajo sintetične ženske feromone grozdnih sukačev. Ti privabijo samce, ki pa samic ne najdejo in zmedeni letajo naokoli, dokler popolnoma izčrpani ne poginejo. Tako prekinejo razmnoževalni ciklus in vinogradi so rešeni. Vinogradniki so navdušeni nad metodo, saj je bolj do okolja prijazna in celo bolj učinkovita kot pesticidi. Res pa je, da so sintetični feromoni precej dražji kot pesticidi, obenem pa je pomembno, da to metodo uporablja celotno vinorodno območje, sicer se škodljivci pač razmnožujejo drugje.

Feromonske vabe niso nove, na trgu so že od 90. let, a so bolj popularne postale šele v zadnjih letih, ko se poudarja naravna oziroma ekološka obdelava vinogradov. In čeprav zaradi feromonov nato lahko pridelajo odlično vino, se nihče ne more pritoževati nad poletnim letanjem spolno zmedenih metuljev.

Posestvo Burja, Burja noir 2012

Posestvo Burja ni več tako nov in je vsem dobro znan projekt Primoža Lavrenčiča, zasnovan predvsem na idejah in znanju, ki si jih je pridobil skozi vsa ta leta vinogradništva. Želel je nekaj novega, nove izzive in pravi, da je modri pinot njegova strast, veselje. Modri pinot je edina sorta v njegovih vinogradih, ki ni lokalna, čeprav obstajajo dokazi, da je modri pinot oziroma burgundec na Vipavskem že vrsto let.

Za modri pinot velja, da je muhasta trta. Rada ima vroče dneve in mrzle noči. Je ena izmed tistih sort, ki je zelo težavna za gojenje in pridelavo vina. Primož Lavrenčič je modri pinot potrgal v začetku septembra s povprečno 17 let starih trt, na vsaki je bilo manj kot kilogram grozdja. Dokazal nam je, da je tudi v Sloveniji mogoče pridelati vino, ki bi ga nam zavidali celo Burgundci.

Vino je intenzivno granatne barve z izjemno kompleksnimi aromami. Na vonju so zaznavne variacije vonjav zrelih češenj ali celo češenj v likerju, ki prehajajo v rahlo noto pomarančnega olupka. Tudi na okusu je prepoznavno zrelo sadje, predvsem češnje, ki se izteče v nežen pepermint. Zaznavni so tudi nežni, zreli tanini. V ustih je zelo eleganten, dolg in kompleksen, kot vsak prejšnji letnik.

Burja noir je mlad modri pinot, pripravljen za pitje, a z neverjetnim potencialom staranja.

V kombinaciji s hrano se najbolje prilega k račjim prsim, jagenjčku in rdečemu mesu.

Sorta: modri pinot Stopnja alkohola: 13,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 21 evrov, evino.si

Ocena: 9,5

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si