nepremičnine
S.Nepremičnine
Petek, 24. 4. 2026, 18.02
1 mesec, 2 tedna
Arhitekturni čudež
Kitajski zid: edinstvena človeška zgradba, s skupno dolžino več kot 21 tisoč kilometrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
Ena najbolj nenavadnih zanimivosti Kitajskega zidu: pri gradnji nekaterih delov zidu so uporabljali lepljivo riževo maso oz. malto kot vezivo. Prav ta je eden od ključnih razlogov, da se je Veliki kitajski zid obdržal več kot 500 let na mnogih odsekih.
Veliki kitajski zid je starodavni niz utrdb na severu Kitajske, ki predstavlja najdaljšo zgradbo v zgodovini človeštva in je zagotovo najbolj prepoznaven simbol te azijske velesile in njene bogate zgodovine.
Veliki kitajski zid velja za eno najbolj impresivnih zgradb v zgodovini človeštva. Poleg tega, da je najbolj znan simbol Kitajske in eden najbolj znanih spomenikov na svetu, je tudi najdaljša zgradba na svetu, ki sta jo zgradila človeška roka in človeški um. Njegova skupna dolžina meri več kot 21 tisoč kilometrov, gradnja megalomanskega projekta pa je potekala več stoletij oziroma celo več kot dve tisočletji. Obrambni sistem Velikega zidu je danes prepoznan kot eden najimpresivnejših arhitekturnih podvigov v zgodovini.
Kitajski zid v skupni dolžini meri več kot 21 tisoč kilometrov.
Gradnjo začeli že v 7. stoletju pr. Kr.
Kitajski zid so začeli graditi že v 7. stol. pr. Kr., saj so se prvi zidovi pojavili in bili združeni že v času dinastije Čin, najbolj znane dele in največji napredek pa je veliki zid doživel v času dinastije Ming (1368–1644). Zaporedne dinastije so sicer širile sistem zidov. Namen zidu je bil predvsem odbiti napade in se zaščititi pred vpadi nomadskih plemen s severa in skupin iz evrazijske stepe.
Regulacija trgovine in mejne kontrole
Ker se Kitajski zid vije med gorovji, puščavami in dolinami, velja za pravo inženirsko mojstrovino. Na stolpu so za potrebe obrambe uporabljali stražne stolpe, utrdbe in signalne sisteme (na primer dimni signali). Drugi nameni Velikega zidu so vključevali mejne kontrole (omogočale nadzor nad priseljevanjem in izseljevanjem ter uvedbo dajatev na blago, ki se prevaža po Svilni cesti) in regulacijo trgovine.
Kitajski zid, ki je na nekaterih mestih zelo dobro ohranjen, drugod pa je že precej načet in ga je poškodoval zob časa, je na Unescovem seznamu, leta 2007 pa je bil izbran za eno izmed sedmih novih čudes sveta.
Zanimivo pri zidu je, da ne gre za neprekinjeno steno, ampak je sloviti zid sestavljen iz mreže različnih odsekov. Kolektivne utrdbe, ki sestavljajo Veliki kitajski zid, se raztezajo vse od Liaodonga na vzhodu do jezera Lop na zahodu ter od današnje kitajsko-ruske meje na severu do reke Tao na jugu: gre za lok, ki približno označuje rob mongolske stepe, v skupni dolžini 21.196,18 kilometra.
Izbran med sedem novih čudes sveta
Kitajski zid, ki je na nekaterih mestih zelo dobro ohranjen, drugod pa je že precej načet in ga je poškodoval zob časa, je na Unescovem seznamu, leta 2007 pa je bil izbran za eno izmed sedmih novih čudes sveta.
Velja za eno od najimpresivnejših zgradb na svetu.
Medtem ko so bili deli severno od Pekinga in v bližini turističnih središč ohranjeni in celo obsežno obnovljeni, je zid na nekaterih drugih lokacijah v slabem stanju. Zid je včasih namreč služil kot vir kamenja za gradnjo hiš in cest. Pred uporabo opeke so Kitajski zid gradili predvsem iz zbite zemlje, kamnov in lesa. V času dinastije Ming pa so se na mnogih delih zidu pogosto uporabljale opeke, prav tako materiali, kot so ploščice, apno in kamen. Kitajski zid dinastije Ming meri 8.850 kilometrov (od skupnih več kot 21 tisoč kilometrov).
V času dinastije Ming pa so se na mnogih delih zidu pogosto uporabljale opeke, prav tako materiali, kot so ploščice, apno in kamen.
Zaradi velikosti in teže opek jih je bilo lažje obdelovati kot zemljo in kamen, zato se je gradnja zidu na teh odsekih pospešila. Poleg tega so opeke lahko prenesle večjo težo in bile bolj trpežne kot zbita zemlja. Za temelje, notranje in zunanje robove ter prehode zidu so uporabili kamne, razrezane v pravokotne oblike. Z obzidja so lahko stražarji opazovali okoliško zemljišče. Skozi zgodovino je na zidu delalo na milijone ljudi.
Zanimivosti Kitajskega zidu
Deli Kitajskega zidu okoli Pekinga (kjer je zid zgrajen iz kamna in opeke, je visok 7,8 metra ter širok pet metrov) so bili v preteklosti pogosto prenovljeni in jih danes redno obiskujejo turisti. Kitajski zid Badaling je leta 2018 obiskalo skoraj 10 milijonov obiskovalcev, leta 2019 pa je bila uvedena dnevna omejitev 65 tisoč obiskovalcev.
Povprečno je zid visok od šest do sedem metrov, na nekaterih mestih pa od 10 do 14 metrov. Širina je dovolj velika, da je lahko po njem hodilo več vojakov hkrati in so se po njem celo peljali z vozovi.
Je viden iz vesolja s prostim očesom ali gre le za mit?
Ena izmed novejših legend o zidu je tudi ta, da naj bi bil Kitajski zid edini objekt človeške izdelave, ki je viden s prostim očesom z Lune oziroma iz vesolja. Zid je v resnici mnogo preozek, da bi ga lahko človeško oko razločilo s take razdalje, poleg tega zid ni dovolj kontrastne barve. Iz vesolja so ga videli le redki astronavti v nizki orbiti (npr. iz Mednarodne vesoljske postaje) in ob idealnih svetlobnih pogojih. Mit, da gre za edino človeško strukturo vidno iz vesolja, je torej napačen. Pravzaprav so nekatera druga mesta na Zemlji iz vesolja veliko bolj vidna kot Veliki kitajski zid.
Oglejte si še:
