Sreda, 12. 4. 2023, 6.59
10 mesecev, 2 tedna
Sibirska lepotica vedno bolj osvaja slovenske vrtičkarje
Ko se zemlja na vrtu malce ogreje, je čas, da si nadenemo vrtnarske rokavice in posadimo nekaj najljubših vrtnin, cvetlic, grmovnic in drugega sočivja. Preverimo temperaturo prsti in ko ta doseže 8 stopinj Celzija, se lahko lotimo sajenja sibirske borovnice, ki ima med vrtičkarji posebno mesto, saj sadeže tega grma odlikujejo bogat okus, blagodejni učinek na naše počutje in široka uporabnost, poleg tega pa so tudi zelo preproste za gojenje.
Če želimo že zgodaj spomladi uživati v slastnih plodovih, je zdaj pravi čas, da grmičke posadimo tudi na svojem vrtu. Grmički sibirske borovnice, ki nam lahko dajo od 2,5 kilograma do osem kilogramov plodov, potrebujejo dovolj prostora za rast in razvoj. Poleg tega jih moramo redno zalivati in obrezovati, da dosežemo čim večji donos.
Sibirske borovnice se imenujejo tudi jagode haskap (Lonicera caerulea) in jih vedno pogosteje sadijo tudi na naše vrtove, čeprav gre za rastlino, ki izvira iz Sibirije. Obožuje vlažne predele, je zelo odporna proti mrazu in se odlično prilagodi različnim vrstam tal, hkrati pa uspeva vse do dva tisoč metrov nadmorske višine.
Sibirska borovnica spada med listavce, ki ob prvem spomladanskem soncu že požene drobne cvetke, in sicer na lanskih poganjkih. Cvetki so svetlorumene barve in so prava poslastica za medonosne žuželke.
Podolgovati plodovi lahko zorijo tudi že maja, so bogate modre barve in veljajo za superživilo, saj so polni antioksidantov in vitaminov, vključno s karotenom (provitamin A), tiaminom (B1), riboflavinom (B2), folno kislino (B9) ter pektini, imajo tudi visoke koncentracije vitamina C in E. Antioksidanti imajo vlogo pri delovanju srca in ožilja. Poleg tega imajo jagode haskap tudi protivnetne lastnosti, zato jih lahko uživamo ob bolečinah v mišicah in sklepih.
Kako do okusnih plodov skozi vso sezono?
Sibirska borovnica je zelo prilagodljiva rastlina.
Sibirsko borovnico ali jagodo haskap (Lonicera caerulea) vse pogosteje opažamo na naših vrtovih in je lahko odlična izbira za vse, ki želijo na svojem vrtu gojiti zdrave in okusne sadeže. Če želimo v slastnih plodovih uživati skozi vso sezono, lahko posadimo različne sorte, ki so prilagojene našemu podnebju in okolju.
Med sortami, ki hitro zorijo, izstopa Nimfa, saj zori že v sredini ali konec aprila, sledi ji sorta Jugana, odlična je tudi sorta Vostorg, plodovi na tej sorti pa lahko uspevajo tudi ves mesec. Za odlično opraševanje je nepogrešljiva sorta Honeybee, kot zadnja po zorenju konec junija pa s precej debelimi plodovi izstopa sorta Boreal Beauty.
Trgovina, ki spodbuja samooskrbo: vsakemu pridelovalcu bodo podarili sto sadik
Iz sibirskih borovnic lahko pridelamo razne sokove, marmelade in džeme.
Trgovina za zdravo prehrano BeLocaL v Ljutomeru za vse pridelovalce pripravlja posebno ponudbo, in sicer bodo petim zainteresiranim pridelovalcem podarili vsakemu po sto sadik sibirskih borovnic. S to osnovo za nasad želijo spodbuditi lokalno samooskrbo s temi plodovi, s čimer lahko pridelovalci potem na trgu ponudijo plodove za neposredno uživanje ali pa končne produkte v obliki sokov, marmelad in džemov.
Prijave pridelovalcev pričakujejo do 19. aprila 2023 na elektronski naslov info@fajntim.si.
Trgovina BeLocaL ponuja tudi možnost prodaje teh produktov v njihovi trgovini z zdravo prehrano BeLocaL v Ljutomeru in v spletni trgovini.
Sajenje in zalivanje sibirske borovnice
Sibirsko borovnico ali jagodo haskap je najbolje saditi spomladi ali jeseni, ko je temperatura zemlje nad 8 stopinj Celzija.
Za sajenje pripravimo dovolj globoko in široko jamo, globina jame naj bo vsaj 40 centimetrov, kar je dovolj za koreninski sistem. Sadimo lahko na razdalji od 50 do 150 centimetrov. V zemljo lahko za več hranil dodamo tudi malo komposta, po sajenju pa je treba sadiko zaliti in zemljo okoli nje zrahljati.
Sibirska borovnica potrebuje dovolj vlage, zato jo je v sušnih obdobjih treba redno zalivati. Zalivanje naj bo enakomerno, a zmerno. Grmičke tudi redno obrezujemo, saj tako spodbudimo rast novih poganjkov in s tem povečamo donos, ki v polni rodnosti znaša od 2,5 kilograma do osem kilogramov plodov.
Obrezujemo pozimi, ko odpade listje, ali pa najpozneje do konca marca. Obrezovanje je namenjeno redčenju krošnje ali krajšanju glavnih vej na polovico. Prvih pet let po sajenju ne obrezujemo.