SiolNET. Trendi Kulinarika
Vsebino omogoča Lidl Slovenija
  • Messenger
  • Messenger
SAMI DOMAČI

Prihajajo najslajše jagode v sezoni

Vsebino omogoča Lidl Slovenija

Družinska kmetija Bostele z Zdol v Posavju je znana po izvrstnih domačih jagodah in hruškah. Na Lidlovo željo so pred tremi leti začeli saditi še solato. Prvo sezono so poskusili, tudi ta novost pa se je izkazala za dobro potezo.

Dolina, v kateri stoji domačija, ponuja osupljiv razgled na sadovnjake hrušk, ki se raztezajo po gričevnati pokrajini. Blizu pa je tudi nasad jagod. Vse pridelovalne površine so brezhibno urejene, kar je rezultat trdega dela vse družine.

  • Družinska kmetija Bostele na Zdolah v Posavju
  • Za Lidl dobavljajo: hruške, jagode, solato in radič

Bosteletovi se trenutno zelo intenzivno ukvarjajo s sajenjem solatnic in radiča ter se pripravljajo tudi na tretjo fazo obiranja jagod, ki bo septembra in oktobra. Hkrati v teh dneh obirajo hruške, ki jih bodo sredi septembra ponudili kupcem.

Iščemo sladke slovenske jagode

Jagode gojijo že deset let, tako da so se kupci že navadili, da lahko tudi septembra in oktobra dobijo slovenske jagode. "Imamo celoletne jagode, ki rodijo junija ter potem še enkrat septembra in oktobra. Septembrske jagode so moje najljubše, saj so še posebej sladke, zato je jeseni po njih res veliko povpraševanja, čeprav je na voljo veliko drugega sadja – od hrušk, jabolk do mandarin, kakijev in grozdja," je povedal Jure Bostele.

Imajo tudi 11 hektarjev hrušk, od tega je 60 odstotkov viljamovk, ki spadajo med najbolj znane sorte hrušk in so primerne za žganjekuho, sušenje in svežo uporabo. Približno polovico pridelka viljamovke namenijo sveži uporabi, polovico pa predelavi.

Nagradna igra: kako dobro poznate slovenske stare sorte?

Potegujte se za nagradni bon v vrednosti 40 evrov, ki ga lahko porabite v trgovinah Lidl Slovenija.

Novost, ki so jo uvedli po povpraševanju trgovca

Že tretjo sezono gojijo tudi solato za Lidl, ta se je na kmetijo obrnil z željo, da bi zanje pridelovali še to vrtnino. "Posel je zdaj že utečen in sem zadovoljen, da smo se lotili še tega, čeprav sem bil najprej skeptičen. Iz Lidla nam sporočijo, koliko solate bodo potrebovali, potem je tudi toliko posadimo. Pridelamo od 80 do 100 tisoč kosov solate v spomladanski in prav toliko v jesenski sezoni. Vsako leto posadimo dva hektarja solate sorte kristalka," je povedal gospodar in dodal, so v teh dneh posadili že več kot polovico pridelka, ker vedno sadijo etapno, ker tako tudi pospravljajo pridelek.

Že kot gimnazijec se je zapisal zemlji

Gospodar Jure Bostele je na kmetijo navezan tako z rokami kot s srcem, saj je prav tu spoznal svojo ženo Petro.

Jure Bostele je po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir agronomije, tako da ima dovolj teoretičnega znanja in predvsem zelo bogate izkušnje, saj že vse življenje dela na kmetiji. "Že kot gimnazijec sem bil zaprisežen kmet. Najprej sem opravil šolske obveznosti, potem pa sem odšel na njivo. Zvečer sem še malo naredil za šolo. Enako sem nadaljeval med študijem. Na srečo sem študiral po starem sistemu, ko še niso toliko preverjali prisotnosti na predavanjih. Danes tako verjetno ne bi mogel več študirati."

Že od osnovne šole dalje je vedel, da je njegova prihodnost na družinski kmetiji, kjer so že Juretovi starši začeli gojiti jagode in hruške. Včasih so imeli tudi manjše količine zelenjave. "Ko sem leta 2009 diplomiral, je oče rekel, da je prišel čas, da mi prepusti kmetijo, sčasoma sem tudi začel voditi vsa dela na njej."

Nikoli ni kolebal, ali bi ostal na kmetiji. Sprva se je želel vpisati celo na kmetijsko srednjo šolo, vendar so mu vsi zaradi odličnega uspeha v osnovni šoli predlagali gimnazijo. Češ da bo imel potem boljšo podlago za katerikoli drug študij, če bi se tako pokazalo. Ampak je ljubezen do zemlje prevladala. Brez pomislekov se je vpisal na študij agronomije.

"Na kmetijo si rojen in če si od rojstva povezan z zemljo in če spremljaš svoje starše – ki so naši največji učitelji –, kako z veseljem delajo na kmetiji, boš tudi ti zadovoljen in vodil posel naprej. To poskušam prenesti tudi na svoje otroke." Nobenih težav z motivacijo nimajo, ravno obratno – včasih jih je treba kar malce ustaviti v pretirani vnemi. Vseeno morajo najprej opraviti vse za šolo.

Svežina in vrhunska kakovost

Kupec s pridelki kmetije Bostele dobi svežino. Zjutraj jih oberejo in naslednji dan so že na prodajnih policah. Na srečo je Slovenija tako majhna in zaradi majhnih razdalj zagotavljanje svežine sploh ni tako velika težava. Solata iz uvoza po njegovem mnenju nikoli ne bo presegla solate slovenske kakovosti.

"Menim, da sta slovensko sadje in zelenjava bistveno manj obremenjena s fitofarmacevtskimi sredstvi kot pa pridelki od drugod. Pri nas je dovoljenih veliko manj tovrstnih sredstev kot v tujini. Poleg tega pa morajo v tujini, če želijo prodajati pri nas, pridelke obdelati z raznimi pripravki, da bodo sploh zdržali ves prevoz in skladiščenje."

Domači proizvajalci po njegovem mnenju najprej poskrbijo, da so njihovi proizvodi predvsem zdravi in kakovostni, šele na drugem mestu je brezhiben videz, ki v veliko primerih pomeni, da je izdelek obdelan s kemičnimi sredstvi. "Vsekakor pridelki ne smejo biti plesnivi ali gnili, manjša odstopanja v videzu pa so povsem normalna, ker ne vplivajo na kakovost. Imam občutek, da ljudje vsako leto manj pozornosti namenjajo videzu pridelkov. Pomembnejša je notranja kakovost."

Slovenska jagoda po okusu močno prekaša italijanske ali španske

Ljudje so vedno bolj pozorni na izvor hrane. "Če kupci vidijo napis 'Poreklo: Slovenija', vedo, da gre za bolj svežo in zdravo ponudbo kot od drugod. Tudi če je malce slabšega videza. Ta trend sem pred petimi leti najbolj opazil pri jagodah. Slovenska jagoda po okusu močno prekaša italijanske ali španske in to kupci opažajo. Korona je tem smernicam dala dodaten pospešek. Slovenski kmetje smo imeli zaradi korone še več povpraševanja."

Izmenjava izkušenj, ne pa konkurenca

Skrbeti je treba predvsem za kakovost. Slovenski proizvajalci se med seboj ne dojemajo kot konkurenca. Med seboj se poznajo in si izmenjujejo izkušnje. "Slovenija je tako majhna in daleč od samooskrbe, še posebej na področju sadja in zelenjave, da si ne moremo biti konkurenčni, ker tako ali tako vsega pridelamo premalo. Lahko le sodelujemo. To je večja prednost, kot bi bila nevoščljivost ali tekmovalnost."

S tehnološkimi prijemi nad muhavost narave

Kmetije so zelo odvisne od vremenskih razmer, zato vse površine z jagodami in zelenjavo namakajo. Jagode že 15 let sejejo v rastlinjake, tako da so varne pred nevihtami in točo. Hruške pa so pod protitočnimi mrežami. Lani so pridobili tudi vsa dovoljenja za gradnjo lastnega namakalnega sistema. Prihodnje leto ga bodo s pomočjo evropskih sredstev poskušali zgraditi, da bodo lahko namakali tudi hruške.

"V sklopu namakalnega sistema bomo za hruške izdelali tudi oroševalni sistem, ki je tudi zaščita pred slano. Če hočeš biti prisoten na trgu, moraš poskrbeti za stalnost ponudbe, sicer ne gre. Konstantnost pa lahko dosežeš tako, da se vsaj delno zaščitiš pred vsemi zunanjimi dejavniki. Zdaj vedno manj trepetam pred vsako napovedjo toče." Zelenjava je sicer na prostem, tako da povsem brez skrbi tudi niso. Kar zadeva hruške in jagode, pa jih toča za zdaj ne skrbi preveč. A priznavajo, da so zadnja leta neurja že takšna, da je samo še vprašanje časa, kako dolgo bodo tovrstni zaščitni sistemi učinkoviti.

V prihodnost s sušilnico

Bosteletovi so bili sprva predvsem sadjarji, tudi Jure je po duši sadjar, pa še posavska zemlja je zelo primerna za gojenje sadja. Letos je posadil malce več malin in kupci so bili zadovoljni. "Mogoče bi prihodnje leto lahko kakšne maline ponudili tudi Lidlu. Širitve kultur ne načrtujemo, se pa intenzivno dogovarjamo, da bi naredili sušilnico sadja."

Tudi sami uživajo v sadju in zelenjavi, pravzaprav so odvisni od sadja. Jagode najraje uživajo zgodaj zjutraj, sveže utrgane in naravno ohlajene. "Preden vzide sonce, si utrgaš jagodo in nobena druga v tistem trenutku ni boljša."

Hruška kot izjemno slasten sadež

Posavska hruška je znana kot izjemno aromatičen in sočen sadež.

Lidl Bostele Pri Bosteletovih imajo 30 odstotkov hrušk sorte konferans, ki je ljudje žal ne poznajo tako dobro. "To je zelo dobra, okusna sorta, ki pa ni tako privlačna na pogled – oblika je popolna, barva pa je zeleno-rjava, kar koga morda odvrne od nakupa. Njen okus je izjemen. Na cenike bi morali napisati, da gre za zelo okusno hruško, pa bi jo ljudje raje kupovali," je še dodal Jure Bostele. Tudi pri njih hruške najraje uživajo prav jeseni, med obiranjem.

Lidl Sami domači Sami domači so doma v Lidlu

Lidl Slovenija se je v okviru kampanje Sami domači povezal z lokalnimi dobavitelji najrazličnejših pridelkov, ker se zavedajo, kako pomembno je uživati lokalno pridelano sezonsko hrano.

Lidl Šilec Trendi Zaradi takšnih kmetov jabolk pri nas ne bo zmanjkalo Lidl Drinovec Trendi Nalezljiva ljubezen do zemlje: ko štiriletnika skrbi, ali je stroj za čebulo na suhem Lidl Štular Trendi Kmetija, kjer za rast krompirja uporabljajo posebne uroke Lidl Slovenija Trendi Nagradna igra: kako dobro poznate slovenske stare sorte?
delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin