Torek, 25. 6. 2019, 17.20
4 leta, 10 mesecev
Hiša Franko med najboljšimi restavracijami na svetu: še nikoli tako visoko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,71
2
Najboljša restavracija na svetu je Mirazur na Azurni obali, med najboljše na svetu, na visoko 38. mesto, pa se je uvrstila slovenska Hiša Franko.
V Singapurju so razglasili letošnji izbor najboljših restavracij na svetu, na katerem je slavila restavracija Mirazur v Mentonu na francoski Azurni obali.
Najboljša restavracija letošnjega leta je Mirazur v Mentonu na Azurni obali
Svojo predstavnico na lestvici imamo tudi Slovenci, kobariška restavracija Hiša Franko je zasedla 38. mesto - deset mest višje kot lani.
Top 10 najboljših restavracij na svetu 2019:
Mauro Colagreco, prvi mož restavracije Mirazur
1. Mirazur (Menton, Francija)
2. Noma (Koebenhavn, Danska)
3. Asador Etxebarri (Axpe, Spain)
4. Gaggan (Bangkok, Tajska)
5. Geranium (Koebenhavn, Danska)
6. Central (Lima, Peru)
7. Mugaritz (San Sebastian, Španija)
8. L'Arpege (Pariz, Francija)
9. Disfrutar (Barcelona, Španija)
10. Maido (Lima, Peru)
Ob lestvici najboljših restavracij so organizatorji kot vsako leto podelili še druge nagrade: za najboljšo kuharsko mojstrico (ta naziv je leta 2017 pripadel Ani Roš) so razglasili Mehičanko Danielo Soto-Innes iz newyorške restavracije Cosme and Atla, za najobetavnejšo restavracijo Lido 84 z obale Gardskega jezera, naziv ikone kuharskega ceha je dobil španski mojster Jose Andres, za najboljšo slaščičarko pa so razglasili Jessico Prealpato iz prestižne pariške institucije Alain Ducasse au Plaza Athénée.
Najboljši kuharski mojster po izboru cehovskih kolegov je postal Alain Passard iz pariške restavracije L'Arpege, nagrado za najvišjo raven gostoljubja so dobili v tokijski restavraciji Den, za trajnostno naravnanost pa so nagradili Schloss Schauenstein v Švici.
Izbor, ki dviguje prah
Izbor najboljših restavracij je sicer že leta deležen precej kritik. Do zdaj so mu očitali pretirano evropocentričnost in neenako zastopanost spolov v kuhinjah izbranih restavracij, pa tudi nesmiselnost in diskriminatornost nagrad, kot je naziv najboljše kuharske mojstrice.
In čeprav naj bi bila lestvica bolj demokratična, ker zanjo glasuje več kot tisoč gostincev, novinarjev oziroma piscev ter drugih kulinaričnih poznavalcev, je problematično dejstvo, da članom žirije ni prepovedano sprejemati brezplačnih pogostitev v restavracijah. Kot je pred kratkim poudarila revija Time, vse več nacionalnih turističnih organizacij in tudi posameznih restavracij prireja tako imenovane novinarske (v resnici pa piarovske) ture po izbranih restavracijah, ki brezplačno gostijo člane žirije v upanju, da bodo glasovali zanje.
Novo pravilo: zmagati je mogoče le enkrat
Letos pa je olja na ogenj prilila še ena sprememba - restavracije, ki so do zdaj osvojile vrh lestvice, so izločili iz glasovanja in jih uvrstili v nekakšno "alejo slavnih". Uradno zato, da bi bil izbor bolj dinamičen in atraktivnejši, neuradno pa, kot piše Time, zaradi lobiranja nekaterih visoko-, tudi prvouvrščenih kuharjev. Zakaj bi si tega želeli? Ker je padec po lestvici, potem ko si enkrat osvojil vrh, lahko zelo boleč - ne le za ego, ampak tudi za ugled restavracije.
Intervju z Massimom Botturo, čigar restavracija je naziv najboljše na svetu osvojila lani:
2