Četrtek, 2. 6. 2016, 4.10
6 let, 4 mesece
Gostilna Vovko: korak naprej pred vrati Novega mesta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,48
Pa si ne upamo trditi, da so pri Vovkovih, v gostilni iz leta 1977, že ujeli eno najboljših slovenskih turistično-kulinaričnih postojank v Šentjanžu. Če drugega ne, imajo bistveno manj atraktivno lokacijo. A jedi, ki so jih ponudili prejšnji konec tedna, so bolj kot na kakšno navadno, nebogljeno kmečko gostilno spominjale na degustacije v Sirkovi Subidi.
Gostilna s prenočišči Vovko
Ratež 48, 8321 Brusnice
Telefon: 07 30 85 603
Zapoved je lokalno in sledljivo, pri hrani še posebej. Pri vinih manj, sploh če vemo, da lahko na začetku odprejo tudi kakšen šampanjec. Recimo osnovno različico Ruinarta po šest evrov za kozarec, tako kot to storijo na primer pri natančnem istrskem Američanu Bastianichu v njegovi restavraciji Orsone v Čedadu. In k šampanjcu gredo jagode, pa še češnje z bližnje Šmarjete. Da se telo pripravi na meni, ki za kakšnih 40 evrov popelje skozi sedem jedi in nekaj pozdravov.
Jagode in češnje za pozdrav (in k šampanjcu)
Pri Vovku imajo podobno kot pri Repovžu res dobro, za slovenske razmere skoraj popolno vinsko karto. In tudi vin na kozarec je kar nekaj. Ob Ruinartu še prosecco Trevisiol, Isteničeve penine, Frelihov Kapellman, Ducal ... Med belimi vini so na voljo Cvelbar, Kozinc, Šturm, Kabola, Radikon, pri rdečih je nekaj modrih frankinj (Vovko, Šuklje, Šturm, Jelenič in Malenšek), med desertnimi se najdeta portovec in Šturmov rumeni muškat. Cene so zmerne, če hočete, pa lahko pijete vina z vsega sveta. Dobesedno. Celo iz Izraela.
Govedina v solati s sadnim kruhom
Po epizodi s šampanjcem in sadjem so postregli govedino v solati s sladkim kruhom s sadjem in orehi. Sladko-slana kombinacija, ki je napovedovala natančno izdelan krožnik hladnih dobrot z domačo salamo, šinkom, šunko, okisanimi jurčki in prepeličjimi jajčki, s sirom s tartufi in poprom, z orehi in suhimi slivami, ob tej deski pa je prispel še krožnik z jelenovim rostbifom. V paradi okusov so sodelovali bučni, čebulni in navaden kruh, zraven pa tudi prvi vinski kapljici, soliden hišni in za odtenek bolj piten Medletov cviček.
Krožnik - deska - domačih dobrot
Frelihov zeleni silvanec na eni in Jeleničev laški rizling na drugi strani sta bila zadolžena za druženje z dimljeno postrvjo s hrenom in majonezo z bučnim oljem. Izredna jed in očitno vztrajanje domačinov pri poudarjeno lokalnih vinih. Še dobro, da oljčno olje, ki je bilo ves čas na mizi, prihaja iz zamejstva, od Sancina.
Četa predjedi: dimljena postrv s hrenom, mesni ravioli s šparglji in svaljki iz tatarske ajde z jagenjčkovim ragujem
Goveja juha je bila preprosto dobra, z rezanci in veliko zelenjave, čemaževa pa posebna, malce pikantna, s sirovimi žličniki. Na mizi je ostalo še nekaj silvanca in laškega rizlinga, ki sta pričakala mesni raviol s šparglji, pa tudi svaljke iz tatarske ajde z jagenjčkovim ragujem. Med tople predjedi se je štel tudi ocvrt sulec na drobnih testeninah (fregula) z nekaj sira in drobnjaka. Še ena posebna jed, ki bi delovala tudi samostojno, recimo za kakšno hitro kosilo.
Ocvrt sulec na drobnih testeninah
Naša malica pa gotovo ni bila hitro kosilo. Utrujenim gostom med degustacijo sedmih jedi ponudijo limonin sorbet z nekaj lupinice omenjenega sadeža. Osvežitev, ki ima nadaljevanje v dveh modrih frankinjah, Jeleničevi iz 2011 in Šukljetovi iz 2013. Vini, kakršna naj bi ob zvrsti KK iz kleti Kozinca in Kerina kazala na prihodnost dolenjskega vinarstva, sta imeli ob boku biftek, šparglje in jurčke z žara, povrhu pa še nekaj pečenega krompirja. Klasika.
Finale: biftek, šparglji in jurčki z žara ter pečen krompir
Za sladki finale so nam prinesli kar cel izbor najboljšega, kar imajo in znajo: češnjev zavitek, cimetov sladoled na čokoladnem drobljencu, kremo pečenega jabolka na ajdovem drobljencu, čokoladno torto in, kar nas je še posebej razveselilo, sveže gozdne jagode. Zraven smo nagnili pleterski traminec in šilce 20 let starega portovca. Potratna potica in rahli čokoladno-orehovi piškoti, ki so naznanili slovo, so bili že skoraj kaplja čez rob, podobno kot žganice, bolj ali manj domače – od Budičevih viljamovk in borovničk do Putinke, Zacape, Sofie, vseh boljših konjakov in nepogrešljivega Nonina.
Izbor sladic
Povzetek
Pri Vovku so v zadnjih letih, podobno kot še kje po Dolenjskem, naredili korak k lokalni, sledljivi, a natančno pripravljeni hrani. Meni s sedmimi hodi za 40 evrov se izkaže za kakšnih ducat jedi, vezanih na lokalne sestavine, če pa bi hoteli jesti manj, so tudi cene nižje.
Vinska karta ima zmerne cene, na njej je mogoče najti kakšnih deset šampanjcev in dve desetini penin, vsa pomembna slovenska bela in rdeča vina s poudarkom na dolenjski kapljici. Od tujih imajo veliko vin iz nekdanje države, zamejce in druge italijane, francoska vina, pa še nekaj bolgarskih in izraelskih zanimivosti. Veliko. Še dobro, da imajo prenočišča.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
