Četrtek, 1. 3. 2018, 4.02
6 let, 1 mesec
Gostilna pr' Čop: najboljši v Zasavju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,05
Na območju, kjer iz različnih razlogov kronično primanjkuje dobrih gostiln, je v zadnjem času prenovo napovedal nadarjeni kuhar.
Zasavje pravzaprav ne bi smelo imeti večjih težav z avtohtono kuhinjo. Jedi, ki so jih jedli naši predniki, je razmeroma veliko in niso tako pozabljene, da jih ne bi bilo mogoče vtakniti v jedilnike. A na žalost so dobre gostilne redke in celo tiste, ki jih slovenska kritika omenja, se na koncu bolj kot z zasavsko kuhinjo pohvalijo z lignji in ocvrtim krompirčkom.
Gostilna pr' Čop
Podkum 11, 1414 Podkum
Telefon: 03 567 62 22
Naša ekipa je bila že nekaj časa pozorna na mladega Čopa, ki si je prepoznavnost priigral s pogostimi nastopi na televiziji in v Češkovih reklamah, kjer je ves čas poudarjal lokalno hrano, domače jedi, ki se jih naučil kuhati od svoje babice, nekdaj kuharice v radeški papirnici. Prežganka, jetrnice, ajmoht, grenadirmarš, močniki, funšterc, krumpantoč … No, v realnosti je tudi v hribih pri Čopovih teh jedi manj, po drugi strani pa ravno toliko, da jih moderno oblikovani okusi še lahko prenesejo.
Pr' Čop, kot se reče veliki hiši v središču Podkuma, so tako pošta kot trgovina, tako bife kot restavracija, v spodnjem delu hiše pa je še nekakšen kulturni dom, kjer so tisto mrzlo zasneženo soboto nastopili okoliški godci. Domača muzika in večerja. Škoda, da podobne glasbe ni bilo v jedilnici, kjer je radio skoraj preglasno nabijal balkansko-dalmatinske uspešnice, ki se niti približno ne rimajo na jedi, ki nam jih je predstavil kuhar osebno.
Jedilnika namreč niso imeli, kar seveda otežuje odločitve in drži človeka s plitko denarnico v negotovosti, a je treba priznati, da so cene pri Čopovih zgledno nizke – za 20 evrov ali pa še manj se boste najedli do sitega.
Po drugi strani imajo na voljo vinsko karto, ne ravno obsežno, a solidno mešanico štajerskih, primorskih in dolenjskih vin. Prus, Erzetič, briška klet, Movia, Edi Simčič, Batič, Kristančič, Medot, Steyer, Marof, radgonske in Isteničeve penine, na kozarec pa cviček iz Krškega, cabernet sauvignon iz Brd, refošk iz koprske kleti, pa še jeruzalemčan in ljutomerčan … Mi smo za 19 evrov popili steklenico več kot solidnega zelena vipavskega biodinamika Guerile in se, kot rečeno, prepustili predlogom in napovedim mojstra Čopa.
Izbor hladnih predjedi s toplo ocvirkovo pogačo
Za hladno predjed smo dobili praktično vse, kar je bilo tisti dan na programu. Šef je še posebej ponosno napovedal pašteto s tartufi, na krožniku je bila še jelenova salama, sosedova skuta je bila okrepljena z bučnim oljem, ješprenova solata s porom, pa še tople ocvirkove pogačice s sirom so spekli. Priznamo, tako natančno pripravljene in okusne dobrodošlice v teh krajih nismo pričakovali.
Gobova juha po receptu kuharjeve babice
Nadaljevali smo z juhama: česnovo, ki jo pripravijo skoraj brez mlečnih dodatkov, namesto njih je v glavni vlogi ob česnu še krompir, in še boljšo kmečko gobovo, v kateri se ob obilici zelenjave in zelišč na "ajnprenu" znajde konkretna količina gob, med njimi tudi štorovke. Recept naj bi bil od babice, so se pohvalili. V kategoriji toplih, a že malce konkretnejših predjedi smo dobili ajdove krapce, ki jih napolnijo z jetrnico, podložijo s smetanovo omako s suhimi jurčki in začinijo s popečeno slanino. Krapcev je hitro zmanjkalo, dišečo omako pa smo prav tako hitro pomazali s kruhom (iz trgovine).
Ajdovi krapci, polnjeni z jetrno klobaso, v smetani s suhimi jurčki
Za glavno jed vam pri Čopovih pripravijo praktično vse slovenske zapovedane jedi, tiste, ki jih ponavadi dobimo za nedeljsko kosilo. A nekaj je vseeno tudi hišnih specialitet. Recimo svinjska ribica, oblečena v sir in flambirana v domačem sadjevcu. Zraven je nepretresljiva mešana zelenjava, soliden pečen krompir in neponovljiva pita s čebulo in slanino. Podobno je bil opremljen velikodušen kos teletine, šlo je za pleče, ki ga pripravijo v cvičku in mu priložijo še pehtranove štruklje.
Flambirana svinjska ribica s sirom in (pre)obilje prilog
Sladici sta bili dve. Malinov tiramisu in velik kos jabolčno-skutnega zavitka z vaniljevim sladoledom in karamelo. Korektno, kot to znajo pripraviti pri Čopovih, kjer se nadarjeni kuhar prebija med najboljše po svoji poti, zunaj okvirov kreativne šole. Njegovi krožniki so bogati in pisani, gostilna pa ni draga. Morda bi za popolno izkušnjo v jedilnici ugasnili televizijo in našli manj udarno glasbeno podlago.
Kaj kos, zagozda jabolčnega zavitka
Povzetek
Bogata kmečka kuhinja, ki se v veliki meri, povsem pa ne, naslanja na avtohtono lokalno kuhinjo. Ker na žalost nimajo jedilnika, se je treba opreti na predloge, ki jih predstavijo natakarji oziroma kuhar, v času našega obiska so bile to predvsem zanimivo pripravljene mesnine in solidne priloge.
Vinska karta omenja vina treh slovenskih dežel, za najbolj izbirčne se najde tudi kakšen favorit iz Brd ali Vipavske doline, za manj zahtevne imajo na kozarec refošk, cviček, ljutomerčana ...
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
