Četrtek, 7. 9. 2017, 4.17
6 let, 5 mesecev
Gostilna Mahorčič: najboljše iz Brkinov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,93
V Rodiku z okolico je presenetljivo število solidnih gostiln in turističnih kmetij, a nobenega dvoma ni, da so najboljši pri Mahorčiču.
Naštevanje gostiln od Kozine proti Brkinom bi nam vzelo kar nekaj časa. V teh krajih jih je namreč veliko, tudi nekaj takih, ki vabijo na malico z odojkom, ki se vrti na žaru pred lokalom. Je že tako, da se del turistov z morja na Hrvaškem domov vrača prek Kozine in treba jih je nahraniti.
Jasno, če ste namenjeni k Mahorčiču, se ne nadejate tovrstne ponudbe, hrana je veliko natančnejša, moderna, a hkrati zapovedano lokalna.
Gostilna Mahorčič
Rodik 51, Rodik 6240
Telefon: 05 680 04 00
Po drugi strani se vse bolj zgledujejo po novem trendu boljših slovenskih gostiln, ki so svojo kuhinjo povezale s hotelskimi storitvami. Podobno kot slovenska Subida v italijanskih Brdih ali Hiša Franko v Kobaridu, Repovž v Šentjanžu, Hiša Raduha v Lučah, Hiša Denk v Kungoti, Majerija in Cigoj v Vipavski dolini in še bi lahko zapisovali. Kulinarični turizem, ki hkrati ponuja dobrote in opeva naravne lepote.
Pri Mahorčičevih so osvežili notranjost gostilne in prestavili toaletne prostore - lepše urejenih in odišavljenih v Sloveniji ne boste videli. Od našega zadnjega obiska do današnjih dni so popestrili in predvsem uredili vinsko ponudbo. Na kozarec točijo tri vrste penečega vina - rose iz največje kraške kleti, Sanaborjev brut in osnovno šampanjsko kapljico Veuve Clicquot za kakšnih deset evrov.
Mahorčič se lahko v toplih mesecih pohvali z enim prijetnejših gostinskih vrtov.
Na kozarec ponudijo tudi dve malvaziji, Gordia in Štemberger, modri pinot Klenart in Blažičev kabernet, cene teh vin se gibljejo okoli tri evre na čašo, za voznike je na voljo nekaj hišnih sokov - višnjev, bezgov in jabolčni. Na vinski karti je mogoče najti štiri šampanjce in nekaj penin, nato imajo ob obeh pomembnejših Simčičih še Puklavca, Gangla, Protnerja, Santomasa, Vipavsko klet, Krapeža ...
Največ je, seveda, bližnjih Kraševcev, Lisjak, Čotar, Štoka ter najbolj zastopana Joško Renčel s kar tremi sauvignoni in Marko Fon s kar štirimi različnimi malvazijami - med njimi je tudi najdražje vino na Mahorčičevi karti, italijansko poimenovana malvazija 4 stati (štiri države), ki smo jo poskusili za našo mizo.
Fonova malvazija iz vinograda, ki je preživel že štiri države
Minimalistična etiketa, na kateri ne boste našli slovenskih besed, je posvečena vinogradu, ki je preživel štiri države, Avstro-Ogrsko, Italijo, Jugoslavijo in Slovenijo. Solidna kapljica, ki je po penečem uvodu poskrbela za poletni meni s šestimi jedmi, pozdravom in sorbetom za ne previsokih 48 evrov. Mimogrede, odločite se lahko tudi za krajši, štirihodni meni za 34, v času našega obiska pa so ponujali tudi pethodnega s poletnimi tartufi za dobrih 60 evrov.
Jedilni list delijo na jedi iz preteklosti gostilne in na prenovljen, ustvarjalni del, ki ga zadnja leta razvijajo v gostilni z visokimi ocenami strokovnjakov in ki je uvrščena tudi v mednarodno organizacijo najboljših mladih gostincev JRE. Samo za primer: v kategoriji nekoč so jelenova salama, kraški siri in kraška skuta, v kategoriji danes pa medvedov pršut s črnim ribezom, mariniranim črnim orehom s sladoledom brkinskih jurčkov in lešniki. Ali pa nekoč ječmenova mineštra, danes grahova juha s poprovo meto.
"Tartuf" iz skute, povaljane v prah jurčkov
Po vrsti. Malvazija, o kateri govorimo, je ostala na mizi do sladice, nanjo pa smo najprej rimali imitacijo tartufa: šlo je za skuto iz bližnje Bazovice, ki jo povaljajo v prahu sušenih jurčkov in zraven ponudijo ocvrt kruh. Simpatičnemu pozdravu je sledila ne preveč nasitna piščančja pašeta z drobljencem popečenega kruha, chutneyem marelice, Renčelovim staranim in reduciranim teranovim kisom ter majonezo jabolk in oljčnega olja.
Umetelna piščančja pašteta
Že omenjeno grahovo juho obogatijo s poprovo meto in vanjo narežejo nekaj njokov, še korak naprej so tribarvne testenine iz kakava, čemaža in klasičnega testa. Oblikovane v bombone, polnjene s skuto z Vremščice in čemaževim pestom so počivale na jurčkovi omaki.
Bomboni iz tribarvnih testenin, polnjeni s skuto in čemaževim pestom
Sledila je najobilnejša predjed, flan iz Zidaričevega kraškega sira, ki so mu dodali drobljenec iz sira in kapučino iz mleka, v katerem se je kuhala skorja sira, pa še nekaj poletnih črnih tartufov so naribali.
Flan iz Zidaričevega sira
In če je bila večerja ob predjedeh solidna, simpatična, brez ustvarjalnega pretiravanja, ki smo ga včasih deležni v modernih slovenskih restavracijah, je bila še boljša glavna jed. Na krožniku so bili trije kosi fileja srne, ki so jih spremljali krema iz krompirja in pistacije, čips iz vijoličastega krompirja in višnjeva omaka. Tudi mera je bila prava in na splošno lahko ugotovimo, da se pri Mahorčičevih kljub seriji jedi nismo prenajedli kot v kakšni menzi, ki jih v zadnjem času srečujemo v naših turističnih središčih.
Srnin file na pireju krompirja in pistacije s čipsom iz vijoličastega krompirja
Pred sladico presekajo s konkretnim sorbetom iz marelic in bezga, ki ga še posebej osmisli slivovo žganje, in napovejo sladico, neponovljiv glaziran bel tart mlečne čokolade z mandljevo podlogo in tekočo sredico rdeče breskve. Z že tako natančno pripravljeno sladico se presenetljivo dobro ujame Renčelova sladka negra.
Sladica, ki je videti, kot da je iz porcelana
So pa tudi žganice v hiši iz bližnje okolice. Boste brinjevec ali slivovko? Brinjevec od lokalnih žganjekuharjev Brin je bil tako močan, da je za hip zaustavil dih.
Povzetek
Gostilna, ki razvija prenovljeno brkinsko-kraško kulinarično idejo, se v zadnjih letih postavlja v vrh našega gostinstva. Iz lokalnih sestavin - od tartufov do oljčnega olja, od sira do divjačine, sadja in zelenjave - ustvarjajo stare in nove, a na srečo ne preveč zapletene jedi.
Vinska karta v ospredje postavlja kraška vina, nekaj vina je iz Brd in Vipavske doline, nekaj je Štajercev, kot primerljive gostilne čez mejo pa imajo tudi šampanjec.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
