Četrtek, 5. 10. 2017, 4.06
7 let, 1 mesec
Gostilna Kobjeglava: manj pršuta, več ustvarjalnosti
V Kobjeglavi (uradno) nismo bili že nekaj let, vmes so spremenili ime in zdaj niso več Kraljestvo pršuta, ob našem obisku pa je bilo na krožnikih tudi manj tipičnih kraških mesnin.
Dvorišče in prostore nekdanje MIP-ove pršutarne v Kobjeglavi so novi upravljavci lepo uredili. Še posebej poleti sta zgradba in prizidek simpatično povezana v celoto, z dvoriščem oziroma vrtom. Morda bi veljalo parkirišče v celoti prestaviti za hišo, drugače pa smo se tam prav prijetno počutili.
Gostilna Kobjeglava
Kobjeglava 63a, 6222 Štanjel
Telefon: 05 731 00 80
V Kobjeglavi je zdaj najpomembnejši Komelov pršut, ki pa nima ali noče imeti uradnega certifikata, da je kraški. V vsakem primeru je dober in morda je škoda, da kakšnega koška ne postrežejo že pri pozdravčku. Namesto pršuta so ponudili olivno olje z zelišči, piransko soljo in eno olivo.
Pri Kobjeglavi na našo nedeljo niso imeli jedilnega lista, natakar se je pohvalil, da je jedilni list on, in potem smo začeli, saj je bilo na voljo le sedem jedi in pet od teh, za 32 evrov, smo poskusili. Morda je škoda, da je za celo omizje zapovedan isti scenosled, a pravila so pravila in natakar ni bil človek, ki bi mu naša ekipa ugovarjala.
Ovčji, dimljen in sušen pršut
Začeli smo s trisom pršutov. Sušeni, torej Komelova različica kraškega pršuta, je štel 22 mesecev, dimljeni 21 mesecev, ovčji pršut pa je bil staran eno leto. S porcijo niso pretiravali, konec koncev v imenu lokala ni več pršuta. Sledile naj bi juhe, pa so na to pozabili in najprej prinesli toplo predjed, prav fine bučkine cvetove, napolnjene s kombinacijo skute in zajčka ter podložene z bučkino omako.
Ocvrt bučni cvet, polnjen s skuto in zajčkom
Sledil je omenjeni paradižnikov gazpačo, ki so ga nalili na mocarelo in baziliko. Hladna juha za tople dni postaja tudi v naši deželi vse bolj priljubljen napitek, je pa res, da ga v tujini veliko bolj oplemenitijo z zelišči in začimbami.
Paradižnikov gazpačo z mocarelo
Naj na tem mestu povemo, da smo v začetku pili solidno Kobalovo malvazijo in neprepričljivo Zgonikovo belo zvrst, pri glavni jedi, ki je sledila, pa smo dobili Coljevo rdečo zvrst. Na splošno kljub degustacijskemu meniju na kozarec ponujajo razmeroma povprečna vina, cele steklenice pa povprečni jedci težko naročijo. Čeprav je na karti (ki menda ni aktualna, nova pa je v izdelavi) nekaj velikih mojstrov od Zidaricha in Claia iz "tujine" do Bricev in Kraševcev Movie, Marjana Simčiča, Edija Simčiča, Fona, Čotarja …
Breskov sorbet z ampulo vodke
Pred glavno jedjo so postregli sorbet vinogradniške breskve, ki smo mu vodko z ampulo odmerjali sami, potem pa so po kratkem čakanju ponudili najboljšo jed dneva, počasi in do mehkega obdelan goveji hrbet na sirovem fonduju, zraven je bilo nekaj solatk in ocvrti krompirjevi rezanci.
Goveji hrbet s krompirjevimi rezanci
Pri sladicah temeljijo na sladoledih, strogi natakar je napovedoval tris sladoledov, bučnega, kostanjevega in tistega iz robidnic, pa nam je potem pogledal skozi prste in dobili smo skutni sladoled na drobljencu piškotov in lešnikov z marelicami, kuhanimi v citronki. Žganic niso ponudili.
Skutni sladoled z marelico, kuhano v citronki
Povzetek
V Kobjeglavi imajo manj pršuta kot nekoč, zato pa več ustvarjalnih jedi, ki se bolj ali manj zvesto vežejo na kraško pokrajino. Jedi so razporejene v krajše in daljše menije z vmesnimi preprostejšimi etapami, kot so olive, sorbeti in sladoledi.
Vinska karta, ki je na voljo, je zgolj informativna, a je z nje mogoče zaznati, da je v kleti največ vin s Krasa, zraven pa so tudi druga najpomembnejša primorska vina. Imajo tudi nekaj penin in dva šampanjca.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.