Srečanje pogajalcev ZDA in Irana poteka "iz oči v oči", oglasil se je Trump

17.41 Srečanje pogajalcev ZDA in Irana poteka "iz oči v oči"

Tristranska pogajanja med ZDA, Iranom in Pakistanom za končanje vojne, ki so se danes začela v pakistanski prestolnici, potekajo neposredno, "iz oči v oči", poroča več tujih medijev, med njimi ameriški CNN in britanski BBC ter francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na vire Bele hiše.

Visoki predstavnik Bele hiše je potrdil, da pogajanja potekajo neposredno, kar je odmik od nedavne prakse, ko sta se Washington in Teheran glede iranskega jedrskega programa pogajala v ločenih prostorih prek posrednika, poroča AFP.

Kot poroča BBC, gre za neposredne pogovore med ZDA in Iranom na najvišji ravni od islamske revolucije leta 1979.

Pogovori med ameriškim podpredsednikom J.D. Vanceom, posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom predsednika ZDA Donalda Trumpa Jaredom Kushnerjem na eni ter predsednikom iranskega parlamenta Mohamedom Bagerje Galibafom in iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem na drugi strani so potekali dve uri, preden sta si delegaciji vzeli odmor, je po poročanju agencije Reuters sporočil pakistanski vir.

Pakistanski premier Šebhaz Šarif, ki posreduje v pogovorih, se je pred začetkom pogajanj ločeno srečal s pogajalci obeh delegacij in njunima vodjema, Vanceom in Galibafom. Iranska državna televizija je poročala, da je teheranska delegacija Šarifu predstavila svoje pogoje oziroma "rdeče črte".

Pogajalci ZDA in Irana, ki sta se v sredo dogovorila o dvotedenski prekinitvi ognja, so sicer v Islamabad odpotovali z dolgima seznamoma zahtev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Med glavnimi točkami pogajanj je Hormuška ožine. Iran, ki blokira plovbo, zahteva nadzor nad ožino, ki je ključnega pomena za svetovno oskrbo z energijo, ter načrtuje uvedbo sistema pristojbin. ZDA si želijo prostega in varnega prehoda.

Iran ob prekinitvi ognja, ki bi veljala tudi za Libanon, zahteva odpravo vseh sankcij proti Iranu, sprostitev iranskih sredstev in zamrznjenega iranskega premoženja v ZDA ter plačilo odškodnine za obnovo Irana.

Poleg tega Washington zahteva izpustitev več kot 400 kilogramov visoko obogatenega urana in prenehanje iranskega jedrskega programa. Poudarja, da Teheran ne sme imeti jedrskega orožja. Washington želi tudi omejiti iranski program razvoja balističnih raket.

V Islamabadu sicer zaradi pogajanj veljajo strogi varnostni ukrepi, za varnost pa skrbi kot 10.000 ljudi, vključno z vojaki, policisti in paravojaškimi enotami, poroča dpa.

17.12 Trump: ZDA so začele odstranjevati mine v Hormuški ožini

Ameriški predsednik Donald Trump je danes sporočil, da so ZDA začele odstranjevati mine v Hormuški ožini. "Zdaj začenjamo postopek čiščenja Hormuške ožine," je zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social in to označil za uslugo državam, kot so Kitajska, Japonska, Francija in Nemčija, ki "nimajo poguma ali volje, da bi to delo opravile same".

"Neverjetno, nimajo poguma ali volje, da bi to delo opravili sami," je, kot povzema francoska tiskovna agencija AFP, zapisal Trump. Foto: Reuters

"Neverjetno, nimajo poguma ali volje, da bi to delo opravili sami," je, kot povzema francoska tiskovna agencija AFP, zapisal Trump.

Vztrajal je, da Iran v konfliktu "IZGUBLJA VELIKO!", hkrati pa priznal, da iranske mine v strateški ožini, skozi katero gre petina svetovne nafte, še vedno predstavljajo grožnjo.

"Edina stvar, ki jo imajo, je grožnja, da bi se ladja lahko zaletela v eno od njihovih morskih min," je zapisal Trump, hkrati pa zatrdil, da po ameriških napadih "vseh 28 njihovih ladij za polaganje min leži na dnu morja", poroča AFP.

Ameriško centralno poveljstvo za Bližnji vzhod (Centcom) je kasneje potrdilo, da sta danes v okviru operacije odstranjevanja min Hormuško ožino prečkali dve ladji ameriške mornarice, poroča AFP. Kot so dodali, obe ladji delujeta v okviru širše misije, katere cilj je zagotoviti, da bo ožina v celoti očiščena morskih min, ki jih je namestila iranska revolucionarna garda.

Sporočilo je Trump objavil ob današnjem začetku mirovnih pogajanj med ZDA in Iranom v Islamabadu, v katerih posreduje Pakistan. Trump je v petek ocenil, da Teheran v pogajanjih nima drugih kart kot nadzor te strateške ožine, ob tem pa posvaril pred novimi napadi na cilje v Iranu, če pogajanja ne bodo uspešna. Zatrdil je tudi, da se bo Hormuška ožina kmalu ponovno odprla, z iranskim sodelovanjem ali brez njega.

16.11 Ameriška vojaška ladja zaplula skozi Hormuško ožino. Iran: Umaknite se, imate 30 minut.

Ameriški uradnik je danes potrdil, da je skozi Hormuško ožino prečkalo več ameriških vojnih ladij. Poteza, da zaplujejo skozi Hormuško ožino in označuje prvi prehod ameriških vojnih ladij skozi ožino od začetka vojne, ni bila usklajena z Iranom, poroča Axios.

Operacija je bila po navedbah virov namenjena krepitvi zaupanja trgovskih ladij, da bodo lahko skozi ožino nadaljevale plovbo. Operacija je potekala v času, ko so se v Pakistanu začela mirovna pogajanja med obema stranema. "To je operacija, katere cilj je zagotoviti svobodo plovbe v mednarodnih vodah," je dejal ameriški uradnik.

Oglasili so se tudi iz Irana in sporočili, da se je ameriški rušilec že umaknil iz Hormuške ožine, potem ko je prejel ostro opozorilo. Po iranskih trditvah so oborožene sile opazile premikanje vojne ladje iz pristanišča Fujairah in o tem obvestile svojo pogajalsko delegacijo, je poročal Tasnim.

Iran: Ameriški rušilec se je po opozorilu umaknil iz Hormuške ožine

Teheran je nato preko pakistanskega posrednika sporočil, da bo rušilec tarča napada v 30 minutah, če bo še naprej plul proti Hormuški ožini. Kmalu zatem se je ameriška vojaška ladja ustavila in se nato obrnila, kar je iranska stran pripisala njeni odločni reakciji in ostrim posredovanim opozorilom.

16.03 V Islamabadu potekajo mirovna pogajanja ZDA in Irana: ni jasno, ali sta obe strani prisotni v istem prostoru

Ameriško-iranska mirovna pogajanja o končanju vojne na Bližnjem vzhodu so se začela, je v Islamabadu sporočil pakistanski premier Šebhaz Šarif, ki se je pred tem ločeno sestal z obema delegacijama. O začetku pogajanj poročajo tudi iranski mediji, vendar format pogovorov ostaja nejasen.

Pogovori potekajo v ozračju globokega nezaupanja, za zdaj pa ni jasno, ali sta obe strani prisotni v istem prostoru ali si prek posrednika Pakistana izmenjujeta sporočila, poročajo tuje tiskovne agencije. BBC medtem poroča, da pogajanja potekajo posredno.

Šarif se je pred začetkom pogajanj ločeno srečal s pogajalci obeh delegacij in njunima vodjema, ameriškim podpredsednikom JD Vanceom in predsednikom iranskega parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom.

Po poročanju katarske televizijske mreže Al Jazeera si je Šarif prizadeval za neposredne pogovore med stranema, na katerih bi kot posrednik sodeloval tudi sam.

Iranska državna televizija je poročala, da je teheranska delegacija Šarifu predstavila svoje pogoje oziroma "rdeče črte", ki se nanašajo na Hormuško ožino, sprostitev zamrznjenih iranskih sredstev, plačilo vojne odškodnine in premirje, ki naj bi se izvajalo po vsej regiji in naj bi vključevalo tudi Libanon, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Po navedbah iranske televizije iranski načrt v desetih točkah med drugim vključuje popolno prekinitev vojne v regiji, "popolno zavezanost" odpravi sankcij proti Iranu, sprostitev iranskih sredstev in zamrznjenega iranskega premoženja v ZDA ter "polno plačilo odškodnine za stroške obnove" v Iranu, poroča britanski BBC.

Po navedbah iranskih virov naj bi ZDA že pristale na odmrznitev iranskega premoženja, ki je v Katarju in drugih tujih bankah, vendar so ZDA to zanikale, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

13.30 Začetek pogovorov v Islamabadu

V Islamabadu so se začeli pogovori med Iranom in ZDA, katerih cilj je končati vojno na Bližnjem vzhodu, je sporočil pakistanski premier Šebhaz Šarif, ki se je pred tem ločeno srečal s člani obeh delegacij. Pogovori se začenjajo v ozračju globokega nezaupanja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Šarif se je ločeno srečal s pogajalci obeh delegacij in njunima vodjema, ameriškim podpredsednikom JD Vanceom in predsednikom iranskega parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom. Pogovori pa se začenjajo v ozračju globokega nezaupanja, saj za zdaj nista znana niti dnevni red niti oblika pogajanj, poročajo tuje tiskovne agencije. Po poročanju katarske televizijske mreže Al Jazeera si Šarif prizadeva za neposredne pogovore med stranema, na katerih bi kot posrednik sodeloval tudi sam, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Šebhaz Šarif in JD Vance Foto: Reuters

Ločena srečanja med pakistanskim premierjem in delegacijama obeh držav potrjujejo medijska ugibanja, da bi lahko bil format pogajanj podoben tistemu med pogovori o iranskem jedrskem programu pred izbruhom vojne, kar pomeni, da strani ne bosta govorili neposredno.

Iranska državna televizija je poročala, da je teheranska delegacija Šarifu predstavila svoje pogoje oziroma "rdeče črte", ki se nanašajo na Hormuško ožino, sprostitev zamrznjenih iranskih sredstev, plačilo vojne odškodnine in premirje, ki naj bi se izvajalo po vsej regiji in naj bi vključevalo tudi Libanon, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Po navedbah iranske televizije iranski načrt v desetih točkah med drugim vključuje popolno prekinitev vojne v regiji, "popolno zavezanost" odpravi sankcij proti Iranu, sprostitev iranskih sredstev in zamrznjenega iranskega premoženja v ZDA ter "polno plačilo odškodnine za stroške obnove" v Iranu, poroča britanski BBC.

12.30 Iran: Na to so ZDA pristale v zameno za odprtje Hormuške ožine

Visoki iranski vir, ki je zaradi občutljivosti teme želel ostati anonimen, je za agencijo Reuters povedal, da so ZDA pristale na odmrznitev iranskega premoženja, ki je v Katarju in drugih tujih bankah. Ta korak je ocenil kot znak "resnosti" pri doseganju dogovora z Washingtonom pri pogajanjih v Islamabadu ter dodal, da je "neposredno povezan z zagotavljanjem varnega prehoda skozi Hormuško ožino". To naj bi bila ena ključnih tem mirovnih pogajanj, ki potekajo v Pakistanu. Ameriški uradnik je trditve Irana zanikal.

11.50 Po tednih ugibanj razkrili, v kakšnem stanju je Modžtaba Hamenej

Novi iranski vrhovni vodja Modžtaba Hamenej, ki je po napadu na Teheran na položaju nasledil pokojnega očeta Alija Hameneja, se od začetka vojne v Iranu še vedno ni pojavil v javnosti, kar je sprožilo ugibanja, da je bil v napadu ubit tudi on. Trije viri so zdaj za agencijo Reuters potrdili, da Hamenej okreva po hudih poškodbah.

Več preberite v spodnjem članku:

Novice Po tednih ugibanj razkrili, v kakšnem stanju je Modžtaba Hamenej

10.45 Libanon prve neposredne pogovore z Izraelom napovedal za torek

Libanonski in izraelski veleposlanik v ZDA sta prvič po novi okrepitvi napadov Izraela na Libanon in proiranskega gibanja Hezbolah na Izrael v petek vzpostavila neposreden stik v okviru priprav na morebitne pogovore o prekinitvi ognja, so danes sporočili iz Bejruta. Po telefonu sta se dogovorila za srečanje v torek v State Departmentu v Washingtonu. Iz urada libanonskega predsednika so sporočili, da je bil pri pogovoru o možnostih za začetek pogajanj navzoč tudi ameriški veleposlanik v Libanonu.

Veleposlanika Libanona in Izraela sta se dogovorila za prvo srečanje v torek na ameriškem zunanjem ministrstvu, na katerem bosta govorila "o razglasitvi prekinitve ognja in datumu začetka pogajanj med Libanonom in Izraelom," so še sporočili. Dodali so, da bo ameriški State Department pod vodstvom državnega sekretarja Marca Rubia posrednik v pogovorih, poročajo tuje tiskovne agencije.

Izraelski veleposlanik v ZDA pa je po pogovoru sporočil, da je libanonskemu kolegu dal vedeti, da se ne bo pogovarjal o prekinitvi ognja s "teroristično organizacijo Hezbolah". Izrael se je "strinjal, da bo začel uradna mirovna pogajanja" z libanonsko vlado, s katero sicer nima diplomatskih odnosov, je dodal.

Poslanec Hezbolaha Hasan Fadlala je ponovil nasprotovanje v Libanonu vplivnega šiitskega gibanja neposrednim pogajanjem z Izraelom. Ta poteza je "očitna kršitev ustave in libanonskih zakonov", ki zaostruje notranje delitve v času, "ko Libanon najbolj potrebuje solidarnost in notranjo enotnost, da bi se soočil z izraelsko agresijo in ohranil mir med prebivalci," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Iz države danes poročajo o nadaljevanju medsebojnih napadov Izraela in Hezbolaha. Libanonska tiskovna agencija NNA je poročala o več izraelskih zračnih napadih na jugu Libanona, v katerih so v okolici mesta Nabatijeh umrli trije ljudje, ko je bila uničena stanovanjska stolpnica. Hezbolah je poročal o novih raketnih napadih na izraelske položaje. V libanonskem mestu Bint Jbeil, ki leži nekaj kilometrov od meje z Izraelom, pa naj bi po poročanju medijev izraelska vojska obkolila trdnjavo Hezbolaha, kjer naj bi bilo že nekaj dni ujetih več deset borcev gibanja. To šiitsko mesto velja za pomembno oporišče Hezbolaha. Izraelski mediji ga včasih imenujejo glavno mesto Hezbolaha, sam Hezbolah pa "glavno mesto upora proti Izraelu", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nadaljevanje izraelskih napadov na Libanon, ki so od 2. marca zahtevali že skoraj dva tisoč življenj, so ovira ob začetku mirovnih prizadevanj med ZDA in Iranom, saj Teheran vztraja, da prekinitev ognja, ki med državama velja od srede, velja tudi za Libanon. ZDA in Izrael to zanikajo. Ob sredini uveljavitvi prekinitve ognja je Izrael celo izvedel enega najbolj silovitih napadov, v katerem je bilo po libanonskih podatkih ubitih 357 ljudi in ranjenih 1.223. Izrael medtem trdi, da so ubili 180 pripadnikov Hezbolaha.

10.40 Trump je JD Vanceu dal najtežjo nalogo doslej

Sredi velikonočnega kosila v Beli hiši je ameriški predsednik Donald Trump odgovoril na ugibanja o vlogi podpredsednika JD Vancea glede zagotovitve konca vojne v Iranu. "Če se to ne zgodi, bom krivdo prevalil na Vancea," se je pošalil in dodal: "Če se to zgodi, pa si bom pripisal vse zasluge." Vance vodi ameriško delegacijo v mirovnih pogajanjih z Iranom v Pakistanu, to pa je, kot piše BBC, najzahtevnejša naloga v njegovem mandatu.

Več preberite v spodnjem članku:

Novice Trump je JD Vanceu dal najtežjo nalogo doslej

8.30 Trump: Hormuško ožino bomo odprli zelo kmalu

Skozi Hormuško ožino gre petina svetovne nafte. Foto: Reuters Pred mirovnimi pogajanji med ameriškimi in iranskimi uradniki v Pakistanu je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA kmalu odprle Hormuško ožino. Po njegovih besedah bodo to storili s pomočjo Irana ali brez nje, pri tem pa so pripravljene pomagati tudi zalivske države. "Ne bo lahko. Ampak rekel bom tako: Odprli jo bomo že zelo kmalu," je dodal.

Kako točno namerava Washington to storiti, podrobneje ni pojasnil, je pa dejal, da iranskega predloga o uvedbi pristojbine za prehod skozi ožino ne bo sprejel. "Če bodo to poskušali storiti, jim ne bomo dovolili," je, preden se je vkrcal na letalo Air Force One v Marylandu, povedal novinarjem.

Poudaril je, da si bodo v sklopu mirovnih pogajanj prizadevali, da Iran ne uporabi jedrskega orožja in da se bo v tem primeru "ožina odprla samodejno".

8.25 JD Vance pristal v Pakistanu

Podpredsednik ZDA JD Vance, ki bo ameriško delegacijo vodil na mirovnih pogovorih z Iranom v Islamabadu, je skupaj z ekipo že prispel v Pakistan, poročajo tuji mediji. V prestolnico je prispela tudi iranska delegacija, ki jo vodita predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf in zunanji minister Abas Aragči.

Vance je pred odhodom na pogajanja v petek izrazil upanje na pozitiven izid, pri tem pa Iran posvaril, naj se ne "igra" z Washingtonom. "Če so se Iranci pripravljeni pogajati v dobri veri, smo jim zagotovo pripravljeni ponuditi roko," je dejal Vance in Iran posvaril pred morebitnim zavajanjem Washingtona v mirovnih pogovorih.

Galibaf pa je ob prihodu v Islamabad dejal, da ima Iran dobre namene, vendar ne zaupa ZDA. "Imamo dobre namene, vendar ne zaupamo," so njegovo izjavo ob prihodu v Islamabad objavili na iranski državni televiziji. "Naše izkušnje s pogajanji z Američani so se vedno srečale z neuspehom in prelomljenimi obljubami," je dejal.

Iranska delegacija se je pred morebitnim začetkom pogajanj z ZDA sestala s pakistanskim premierjem Šehbazom Šarifom, ki posreduje v pogajanjih. Nato se je Šarif sešel tudi z ameriško delegacijo, poroča AFP. Iranska državna radiotelevizija IRIB je poročala, da so pogajanja, če se bodo dejansko začela, predvidena za danes popoldne po lokalnem času, po navedbah iranskih virov pa naj bi trajala le en dan, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Pogajanja, ki bodo zajemala tudi Hormuško ožino in bogatenje iranskega urana, so namreč negotova, saj jih Teheran pogojuje s prekinitvijo napadov na Libanon. Galibaf je danes ponovil, da se morajo ZDA strinjati z odmrznitvijo iranskega premoženja, preden se lahko pogajanja sploh začnejo, poroča britanski BBC.

Pakistanski zunanji minister Išak Dar je danes pogajalce obeh strani pozval h "konstruktivnemu sodelovanju" v pogajanjih. "Izrazil je upanje, da se bosta strani konstruktivno vključili, in ponovil željo Pakistana, da še naprej pomaga stranema pri doseganju trajne rešitve konflikta", so sporočili s pakistanskega zunanjega ministrstva. Tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes pred začetkom pogajanj pozval obe strani, naj si resno prizadevata za trajno rešitev konflikta. Pogovore v Pakistanu morata izkoristiti kot priložnost, da si "v dobri veri prizadevata za trajen in celovit sporazum s ciljem umiritve razmer in preprečevanja vrnitve k sovražnostim," je dejal njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric, poroča dpa.

Potek pogajanj v Islamabadu je sicer dokaj negotov. Iran jih namreč pogojuje s prekinitvijo izraelskih napadov na Libanon, za katerega trdi, da je del dogovora o prekinitvi ognja z ZDA. Izrael in ZDA medtem vztrajata, da dogovor ne vključuje Libanona.

Podpredsednik ZDA JD Vance je skupaj z ekipo prispel v Pakistan. Foto: Reuters

7.06 V Islamabadu predvidena mirovna pogajanja med ZDA in Iranom

V pakistanski prestolnici Islamabad bodo danes po napovedih potekala pogajanja med ZDA in Iranom o končanju vojne, potem ko sta sprti strani pred dnevi sklenili dogovor o prekinitvi ognja. Pogajanja, ki bodo zajemala tudi Hormuško ožino in bogatenje iranskega urana, so sicer še negotova, saj jih Teheran pogojuje s prekinitvijo napadov na Libanon.

ZDA in Iran sta si izmenjala že več obtožb o neupoštevanju dogovora o prekinitvi ognja, ki sta ga sklenila v sredo. Medtem ko Washington Teheranu očita slabo upravljanje prevoza nafte skozi Hormuško ožino, pa je Iran kritičen zlasti do nadaljevanja izraelskih napadov na Libanon. Po navedbah Irana je Libanon del dogovora o prekinitvi ognja, zato pogajanja pogojuje s prekinitvijo napadov nanj, pa tudi s sprostitvijo blokiranih iranskih sredstev. Izrael in ZDA medtem vztrajata, da dogovor ne vključuje Libanona.

Na pogovorih v Islamabadu, ki bodo najverjetneje potekali posredno, bo ameriško delegacijo vodil podpredsednik ZDA JD Vance. Pridružila se mu bosta tudi posebni odposlanec Steve Witkoff in zet ameriškega predsednika Jared Kushner. Iransko delegacijo naj bi vodila predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf in zunanji minister Abas Aragči.

Predsednik ZDA Donald Trump je v petek ocenil, da Teheran v pogajanjih nima drugih kart kot nadzor Hormuške ožine. Ob tem je posvaril pred novimi napadi na cilje v Iranu, če pogajanja ne bodo uspešna. Vance je medtem v petek pred odhodom v Islamabad izrazil upanje na pozitiven izid pogajanj in Teheran posvaril pred morebitnim zavajanjem Washingtona.

Novice Sporočilo z Otoka: Dovolj je! Za vse sta kriva Trump in Putin.

Novice Trump: Iran nima drugih kart, razen kratkoročnega izsiljevanja

Novice Iran odprtje Hormuške ožine pogojuje s koncem ameriško-izraelske agresije