Ponedeljek, 12. 10. 2020, 13.00
4 leta
GEA Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija – zmagovalec testa ZPS
Bučno olje ima v kulinariki častno mesto. Potrošniki vse pogosteje posegajo po njem, vendar se zaradi bogate izbire na trgovskih policah pogosto sprašujejo, katero izbrati.
Zveza potrošnikov Slovenije je na številne pobude potrošnikov v sodelovanju z avstrijsko potrošniško organizacijo naredila primerjalni test bučnega olja.
Skupaj so preverili kar 27 vzorcev bučnih olj iz Slovenije in Avstrije.
GEA Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija je zasedlo najvišje mesto med osmimi vzorci, ki jih potrošniki najpogosteje kupijo, kot tudi med vzorci iz Avstrije in dobilo oceno zelo dobro.
Nagradna igra je končana.
Nagrajenci prejmejo kuharsko knjigo Ustvarjajte, uživajte, jejte dobro:
Darinka Tkalec, Monika Novak, Nartnik Lado, Irena Zupančič, Igor Šinigoj, Nika Hudoklin, Mateja Trplan, Špela Markun, Marija Košenina, Viktorija Šefman, Alenka Črnič, Primož Strniša, Drago Ulčnik, Helena Golobič, Marija Kovač, Bernarda Korelec, Miran Leskovšek, Matej Nemec, Silva Cafuta, Jana Vehar Remic
Čestitamo!
Katero bučno olje je originalno?
Ni vsako bučno olje enako. Tradicija pridelave štajersko prekmurskega bučnega olja in certifikat kakovosti vam zagotavljata pristnost in pravi gurmanski užitek.
Štajersko prekmursko bučno olje prepoznate po oznaki kakovosti Zaščitena geografska označba.
Večstoletna tradicija
Začetek predelave bučnih semen v bučno olje sega v leto 1750, ko v pisnih virih prvič omenjajo stiskalnico bučnih semen in oljarno iz Štajerske. V naslednjih letih se je predelava bučnih semen v olje razširila po vsem Štajerskem in v Prekmurju. Tovarna olja GEA, ki leži v osrčju Štajerske, proizvaja bučno olje že od leta 1904.
Le iz bučnih semen najboljše kakovosti
GEA Štajersko prekmursko bučno olje je proizvedeno s stiskanjem praženih bučnih semen iz buč sorte Cucurbita pepo. Kakovost bučnega olja je najbolj odvisna od kakovosti bučnih semen. Za liter bučnega olja potrebujemo približno 33 srednje velikih buč oziroma od 2,6 do 2,8 kilograma očiščenih bučnih semen.
Bučno olje – pika na i v sodobni kulinariki
Štajersko prekmursko bučno olje je kulinarična posebnost severovzhodne Slovenije zaradi svojih posebnih organoleptičnih lastnosti: intenzivnega in odličnega vonja po bučnem olju ter značilne zeleno-rdeče barve. Je popolnoma bistro, brez usedlin in v ustih pusti gladek občutek. Z značilnim aromatičnim vonjem in okusom je bučno olje nepogrešljivo v kulinariki. Najpogosteje se uporablja kot preliv za solate, pa tudi za mariniranje, pripravo omak, kot preliv za testenine, rižote, hladne mesne jedi, juhe, sladice in za pripravo različnih namazov. Pravi gurmanski užitek pa je vaniljev sladoled, prelit z bučnim oljem.
Ugodna maščobnokislinska sestava
Bučno olje vsebuje okoli 18 odstotkov nasičenih maščobnih kislin, okoli 35 odstotkov enkrat nenasičenih maščobnih kislin in okoli 47 odstotkov večkrat nasičenih maščobnih kislin. Večkrat nenasičene maščobne kisline v sodelovanju z drugimi učinkovinami pozitivno vplivajo na presnavljanje holesterola.
Velika vsebnost vitaminov in mineralnih snovi v bučnem olju ima vlogo pri odvajanju vode in delovanju živcev, mišic in vezivnega tkiva ter na splošno pri delovanju celične presnove.
Posebej je treba omeniti visoko vsebnost vitamina E. V Štajersko prekmurskem bučnem olju GEA je 50 mg vitamina E na 100 gramov olja.
Aminokislina cucurbitin, ki jo najdemo v bučnih semenih in bučnem olju, na blag način, a zanesljivo deluje proti podančicam.
Shranjevanje bučnega olja
Bučno olje shranjujemo v temni steklenici, ne v plastenki, v temnem in hladnem prostoru, kjer zdrži do 18 mesecev. Po vsaki uporabi moramo steklenico zapreti. V poletnih mesecih je priporočljivo, da ga damo v hladilnik.
Cvetača z bešamelom iz bučnega olja
Sestavine:
- 1 kg cvetače
- 100 g moke
- 100 g masla
- 3 dcl mleka
- sol, poper
Priprava:
Vodo posolimo in jo zavremo. Cvetačo razrežemo na večje cvetke in na tanko narežemo cvetačne liste. Nato jo blanširamo dve minuti in odstavimo. V ponvi raztopimo maslo, dodamo moko in mešamo ter prelijemo z mlekom. Po okusu solimo in popramo. Dodamo GEA BIO Štajersko prekmursko bučno olje in posujemo z mletimi GEA BIO bučnimi semeni. Tako pripravljen bešamel premažemo prek cvetače in po vrhu posujemo bučna semena. Pečemo v pečici pri 180 ºC od 25 do 30 minut, da se bešamel po vrhu lepo zlato rjavo zapeče.
Pesto iz bučnih semen in bučnega olja
Bučna semena stresemo na pekač in od 6 do 8 minut pečemo v pečici na 180 °C. Opečena semena ohladimo in jih nato na grobo nasekljamo ali zmeljemo, odvzamemo od tri do štiri žlice mase, preostalo maso zmeljemo na fino. Obe masi nato skupaj premešamo, dodamo sol in prelijemo z bučnim oljem. Pesto se lahko uporablja kot namaz, odlično se poda k testeninam, juham in h koruzni polenti.
Še več receptov poiščite na tej povezavi.
Naročnik oglasnega sporočila je Gea, d. o. o.