prazniki
Sobota, 17. 12. 2016, 15.20
6 let, 7 mesecev
Brunch: obrok, ki so ga izumili za zdravljenje mačka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,75
Ko boste posledice prekrokane noči naslednjič zdravili ob poznodopoldanski pojedini, zajtrku in kosilu v enem, ne pozabite nazdraviti možakarju, ki se je prvi spomnil tega običaja. Imel je namreč isto težavo kot vi - mačka.
Leta 1895 je v Veliki Britaniji izšel članek, ki ga je podpisal Guy Beringer, njegov naslov pa je bil Brunch: Prošnja. Šlo je za sestavek, v katerem je Beringer izpostavljal prednosti nedeljskega obeda, ki ga je časovno umestil med zajtrk in kosilo. Njegov glavni argument je bil, da bi ta novi obrok, ki ga je poimenoval s skovanko brunch (v angleščini je zajtrk breakfast, kosilo pa lunch), omogočil, da bi narod po sobotnem večernem veseljačenju lahko v nedeljo dlje dremal.
Dotlej se je namreč utrujeni Beringer (in drugi Britanci) soočal z običajem, da se v nedeljo po obisku cerkve sede za mizo, obloženo z obilico mesa in drugih težkih jedi. "Zakaj ne bi raje uvedli novega obroka, ki bi ga postregli okoli poldneva, in ki bi se začel s kavo ali čajem?" je bil njegov kompromisni predlog obroka, ki bi se začel kot zajtrk in nato z resnejšimi jedmi prerasel v kosilo.
Izgovor za kozarček alkohola že pred poldnevom
Da je bil Beringer res vizionar, je dokazal tudi njegov namig, da bi si lahko ob brunchu že privoščili kakšno alkoholno pijačo, kar je pri zajtrku vendarle nesprejemljivo.
"Brunch je vesel in družaben," je še zapisal Beringer, "spodbuja pogovor in vas spravi v dobro voljo. Zaradi njega ste zadovoljni sami s sabo in s svojimi prijatelji, odpravi vse skrbi preteklega tedna."
Pobudnik bruncha je očitno imel veliko somišljenikov, saj se je običaj hitro prijel, v 30. letih prejšnjega stoletja pa so ga za svojega vzeli tudi Američani. Ena od legend o širitvi bruncha čez lužo pravi, da so ga uveljavili hollywoodski zvezdniki, ki so z vlakom potovali z ene obale ZDA na drugo, na poti pa so se v dopoldanskem času ustavili v Chicagu in se okrepčali.
Mimoza, koktajl iz penečega vina in pomarančnega soka, je najbolj priljubljena spremljava pri brunchu.
Če ste torej med tistimi, ki se ob povabilu na brunch zmrdujejo, da smo posvojili še en ameriški običaj, se motite - brunch se je rodil v Evropi, svojo različico pa od nekdaj poznamo tudi v Sloveniji. Velikonočni zajtrk je pravzaprav brunch, pa tudi na prvi dan novega leta je bolj ali manj neizogiben. Če ne drugega, je treba popiti ostanke penečega vina in to je najbolj prijetno storiti z mimozo, obvezno brunch pijačo.
Mimoze za vaš naslednji brunch
Mimoza je koktajl iz (čim bolj suhega) penečega vina in pomarančnega soka. Po izvirnem receptu uporabite enako količino vina in soka, a je lahko vina tudi nekoliko manj - ne nazadnje pijačo pripravljate še pred poldnevom. Pomarančni sok lahko zamenjati tudi s kakšnim drugim, denimo jagodnim ali ananasovim sokom, če vam je bolj všeč. Edino pravilo, ki ga resnično ne smete zanemariti, je, da morata biti tako peneče vino kot sok karseda hladna.
