Sobota, 21. 4. 2018, 14.59
6 let, 6 mesecev
"To, da si glavni junak, še ne pomeni, da boš dolgo živel" #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
Sloviti severnoirski igralec, ki se ga med drugim spomnimo iz Igre prestolov in kot Julija Cezarja v seriji Rim, zdaj pa igra v novi uspešnici na TV-ekranih, je v intervjuju za Siol.net pojasnil ozadje snemanja in zapleteno osebnost lika, ki ga igra.
Na kanalu AMC lahko spremljate The Terror, serijo o nevarni plovbi britanske kraljeve mornarice, ki je v 19. stoletju iskala prehod prek Arktike. Zgodba, ki delno temelji na resničnih dogodkih, se hitro spremeni v srhljivko, eden njenih glavnih likov pa je kapitan Jonathan Franklin, vodja ekspedicije.
Upodobil ga je Ciaran Hinds, severnoirski igralec, ki se ga ljubitelji TV-serij spomnite iz Igre prestolov in Rima, igral je v filmih, kot so München, Tekla bo kri in Liga pravičnih, ves čas pa je prisoten tudi na gledaliških deskah.
S 65-letnikom smo se pogovarjali o seriji The Terror, tragični zgodbi, na kateri temelji, in izzivih, ki jih je doživljal med snemanjem.
Ciaran Hinds na snemalnem prizorišču v Budimpešti
Snemali ste na več lokacijah, od Budimpešte do Hrvaške. V kakšnih pogojih je nastajala serija? Med ogledom je namreč mogoče kar čutiti arktični mraz …
Ko snemaš prizor, ki naj bi se dogajal v mrazu, se predvsem ne smeš pretvarjati, da te zebe, ker potem takoj pretiravaš.
Jaz na Hrvaškem nisem snemal, moje prizore smo posneli v Budimpešti v tamkajšnjih studiih. Te so nameravali umetno ohladiti, da bi nas dejansko zeblo, potem pa se je to uredilo samo od sebe. V času našega snemanja, predvsem januarja in februarja, je bilo v Budimpešti tako mrzlo, da je celo v studiu temperatura padla na kakšnih 10, celo 12 stopinj Celzija pod ničlo. Prekleto mrzlo je bilo! In čeprav so nas že kostumografi oblekli v "arktična" oblačila z več sloji, smo vsi nosili še dolge spodnje hlače, ker nas je tako zeblo.
Sploh si ne predstavljam, kako bi bilo izkusiti resničen arktični mraz … Vprašanje, ali bi kdo od nas sploh preživel.
Odzivi na serijo so izjemno pozitivni. Ste med snemanjem oziroma branjem scenarija pomislili, da bi bilo to lahko nekaj res dobrega?
Ko začnem brati scenarij, imam takoj neki občutek o njem, in ko sem začel brati tega, sem si res rekel, da bi to lahko bila fantastična serija. Scenarij je bil tako kompleksen in večplasten, zgodbi se ni nikamor mudilo.
Bil je drugačen od mnogih scenarijev, ki ti le predstavijo zaplet in te popeljejo skozenj. V scenariju za The Terror pa so zgradili celotno življenje skupine ljudi, ki so na tej misiji. Ko sem ga začel brati in ko smo ga potem brali s soigralci, me je fasciniral.
Pred začetkom snemanja smo prebrali le tri epizode in povsem so me prevzele. Sam igram le v teh prvih treh epizodah, a so me liki tako prevzeli, da sem potem prebral scenarij vse do sedme ali osme epizode. Šele nato sem si rekel, da naprej ne bom več bral, ker želim razplet zgodbe doživeti enako kot gledalci.
Omenili ste, da John Franklin "preživi" le do tretje epizode. Glede na to, da ima serija deset delov, eden od glavnih likov umre presenetljivo hitro.
Mislim, da je dobro, če gledalce presenetiš, če nekega dogodka ali razpleta ne pričakujejo. Spoznajo namreč, da se lahko v nadaljevanju zgodbe zgodi karkoli, in niso več prepričani, da vedo, kako se bo razpletlo.
Kit Harington in Ciaran Hinds v Igri prestolov
Prav to se je gledalcem zgodilo v prvi sezoni Igre prestolov, ko so ubili Seana Beana (ta je igral Neda Starka, enega glavnih likov, op. a.). Takrat se je čas kar ustavil, gledalci niso mogli verjeti, da se je to zgodilo.
Takšno je resnično življenje, stvari se zgodijo nepričakovano. To, da si glavni junak zgodbe, še ne pomeni, da si izbranec, ki bo dolgo živel.
Serija The Terror delno temelji na resničnih dogodkih in osebah, ekspediciji, ki je iskala severozahodni prehod prek Arktike. Ste poznali to zgodbo in zgodbo svojega lika, kapitana Johna Franklina?
Veste, v šoli, vse do univerze, sem se učil britansko zgodovino in lahko bi rekel, da jo kar dobro poznam. A za Johna Franklina do zdaj nisem slišal. Ne vem, ali se te teme nismo dotaknili ali sem jo preprosto prespal. Mislim, da marsikdo na Otoku za to zgodbo ne ve, je pa dobro poznana v pomorskih krogih.
Franklin je bil pogumen, morda celo preveč pogumen človek. Nekaterim se zdi junaški, medtem ko se tistim, ki njegovo zgodbo bolje poznajo, predvsem ne zdi pravi človek za misijo, na katero so ga poslali.
Prav njegova odločitev, da misijo nadaljujejo po začrtani poti, se izkaže za katastrofo. Je bil Franklin naiven in preveč optimističen ali preprosto preveč ambiciozen?
Mislim, da je kombinacija vseh teh lastnosti, ki ste jih našteli. Jasno je, da ni bil prva izbira za vodjo te misije, tako on kot njegova žena pa sta bila prepričana, da bosta, če bo misija uspešna, zlezla višje po družbeni lestvici. Prav tako je pred tem v svoji karieri doživel dva neuspeha, v enem od njiju je bil odgovoren za smrt desetih mož, ki jih je popeljal na Arktiko. Mislim, da je verjel, da bo s tem, ko bo našel pot skozi severozahodni prehod čez Arktiko, izbrisal te neuspehe iz svojega življenja in slovesa.
Moram pa poudariti, da John Franklin ni bil slab človek, dobro je ravnal s svojimi mornarji, ni bil okruten.
Ste se v njegovi osebnosti kakorkoli prepoznali?
Igralci se vedno sprašujemo, zakaj so nas izbrali za neko vlogo. Gre namreč za to, kakšnega te vidijo drugi, in ni nujno, da si dejansko takšna oseba.
Glede na vloge, ki jih dobivam, v meni očitno vidijo poveljnika. To je pravzaprav nenavadno, saj sem v resnici daleč od tega. Obenem imam neko fizično prezenco, impozantnost, ki jo ljudje pripisujejo tistim, ki poveljujejo, in me zato tudi izbirajo za takšne like.
Hinds kot Julij Cezar v seriji Rim
Drugi glavni lik v The Terror, kapitana Francisa Crozierja, je upodobil Jared Harris. Kako ste se ujeli z njim?
Moram reči, da sem se res veselil tega sodelovanja, spremljal sem Jaredovo delo, a ga pred tem nisem nikoli osebno spoznal. Izjemen igralec.
Zanimivo je, da je on igral Severnega Irca, pa je v resnici Anglež, jaz, Severni Irec, pa sem igral Angleža. Tako sva se znašla v precej nenavadni situaciji.
Človeški karakter in s tem karakter likov je močno zaznamovan s tem, od kod prihajajo, kje so odraščali. Francisu Crozierju in vsem nam, ki prihajamo od tam, se pozna temna stran Severne Irske, njena težavna preteklost, zaradi nje smo bolj zaprti, držimo se zase.
Sta torej drug drugemu svetovala, kako biti boljši Anglež oziroma Severni Irec?
(smeh, op. a.)
Tako daleč nisva šla, za takšne stvari imamo učitelja pravilne izgovarjave dialektov.
Kako kot igralec, ki igra tako na televiziji in v filmih kot v gledališču, gledate na neizmerno priljubljenost televizijskih serij, ki smo ji priča v zadnjem času? Zakaj so doživele takšen razcvet?
V Veliki Britaniji smo že pred časom opazili, da znajo Skandinavci zgodbe pripovedovati na veliko bolj zanimiv način, kot smo to počeli mi. Oni so že v letih 2007, 2008 snemali te svoje izjemne kriminalne serije, v katerih so za to, da so povedali zgodbo, porabili tudi po 18 delov!
Sčasoma smo temu zgledu začeli slediti tako v Veliki Britaniji kot v ZDA. Pisci scenarijev so ugotovili, da lahko spišejo zapletene in veliko bolj zanimive zgodbe, če ne sledijo ustaljenim pravilom. Prišla je nova generacija ljudi, ki razmišlja o velikih, obširnih zgodbah, ne pa o zgodbah, ki imajo le pet glavnih junakov. Zanimajo jih večji svetovi – pravzaprav ti zanimajo vse nas.
