S slivovko in razpadlim kombijem na Evrovizijo

Lado Leskovar je takratno Jugoslavijo zastopal kot slovenski pevec, skladba Vse rože sveta pa je bila druga skladba po vrsti iz Slovenije, ki je stopila na evrovizijski oder. Za spomine na tekmovanje pravi, da so neprecenljivi.

Kako so vas izbrali? Najprej sem tekmoval s preostalimi sedmimi jugoslovanskimi centri. Jaz sem bil slovenska izbira in najprej sem se moral pomeriti s preostalimi tekmovalci iz nekdanje skupne domovine. Tisto leto je bila na vrsti Ljubljana, kjer se je odvijal izbor, saj so vsako leto izbor selili iz republike v republiko. Eno malo Evrovizijo sem opravil, že preden sem odšel v tujino na tekmovanje (smeh).

Kako ste izbrali skladbo? Takrat se je izbiralo oboje, glasba in besedilo, celoten paket. Glasbo moje skladbe je napisal Urban Koder, besedilo pa Milan Lindič. Besedilo je imelo v sebi pridih evropske pomladi narodov. Naslednje leto se je zgodila Praga, pozneje študentski nemiri v Beogradu. Besedilo je vizionarsko za tiste čase, o žrtvah, Lindič je takrat že vizualiziral vse, kar se je pozneje zgodilo. V izboru nas je bilo več, žirija je določila, da grem na tekmovanje za Evrovizijo Jugoslavije jaz.

Kako prepoznavni ste bili takrat? O, takrat sem pa že bil, so me že dobro poznali (smeh). Prepoznavnost sem imel že prej, veliko, leta 1964 sem bil namreč že precej uspešen, ko sem nastopil na največjem festivalu v Opatiji, tam sem pel skladbo, ki je dobila prvo nagrado strokovne žirije in občinstva, kar je bila redkost. Skladba Potraži me u predgrađu je bil prvi uspeh Zdenka Runjića, avtorja, ki je ustvaril ene največjih pesmi.

Kaj pa je za pevca takrat pomenilo zmagati na izboru za Evrovizijo v Jugoslaviji? Ni bilo veliko medijev, v Ljubljani je bil Stop, pa bil je še Teleks, tudi po Jugoslaviji je bilo le nekaj takšnih medijev, kjer si se lahko pojavil. In povsod sem bil, joj, to je bilo noro, resnično je bilo medijsko odmevno. Tisto leto sem bil po anketah najbolj popularen pevec v Jugoslaviji.

Kako pa ste se pripravili na tekmovanje? Pred tem sem že podpisal pogodbo s Phillipsom za izdajo albumov, torej sem imel že tujega založnika. Ko sem to podpisal, sem se v Barnu nagradil in si kupil moher za smoking. Res je bil drag. Material sem nesel krojaču, ki je 50 let delal v Parizu, da mi je sešil smoking za tekmovanje, da sem bil videti kot gospod, kot se spodobi.

Kako ste se odpravili na tekmovanje? Tekmovanje je bilo na Dunaju, avtoceste do tja takrat še ni bilo. Nacionalni radio je najel star kombi, da smo šli na pot z njim, seveda se je vmes pokvaril, kar je pripeljalo do veliko zabavnih dogodkov. Vse je bilo zelo preprosto, čeprav smo zastopali državo. Ja, zanimivo je bilo. V hotelu nas je pričakala samo soba z umivalnikom, sanitarije in tuše smo imeli skupne, resnično se nam je videlo, od kod prihajamo.

Kako ste preživeli vse to? Zadnji trenutek, preden sem odšel iz Ljubljane, sem šel v trgovino in kupil zaboj Badlove slivovke. Potem smo jo pretihotapili čez mejo na Dunaj, da sem imel vsaj nekaj, s čimer sem lahko pogostil prijatelje na Dunaju. In veste, kaj? Na vaji sem naredil sprejem za jugoslovansko ekipo, ki je doživel fantastičen odziv. Vsi so bili fino pijani, vsi so se odlično počutili, sprejem je doživel velik uspeh, čeprav brez vsega, samo da se je pilo (smeh).

Kako pa ste opravili s tekmovanjem? Bil sem osmi in svoje osmo mesto sem si delil s še dvema izvajalcema, ki sta imela enako število točk. Bilo pa je lepo. Pelo se je z orkestrom, v živo, takrat je nekaj veljalo to, koliko si znal, kako dober pevec si bil. Veste, Tinkara je predobra pevka za Evrovizijo. No, ko sem prišel tja, sem ugotovil, da poznam veliko ljudi v orkestru, ki so prišli tja igrat iz Jugoslavije. Lala Kovačev, Mile Slina, Bora Roković, to so bili moji prijatelji, poznali smo se že dolgo, ker sem živel v Beogradu. Počutje je bilo odlično.

Kakšen je bil občutek zastopati Slovenijo? Pravilno ste povedali: jaz sem sicer nastopal za Jugoslavijo, a sem zastopal Slovenijo, od koder sem prišel. Vse skupaj je zanimivo, veste. V Opatiji sem bil leta 1964 prvi moški pevec iz Slovenije, ki je tam nastopil. Sicer so na tem festivalu pele samo ženske, največkrat Marjana, Majda in Beti. A tukaj je bilo fino prav to, ker vem, da sem pesem odpel brez napak v vseh pogledih, bil sem mlad, imel sem 25 let, bilo je zanimivo. Bil sem relativno moderen na pogled, govoril sem nemško, angleško, italijansko in bilo je vse v redu.

In kakšne spomine imate na tekmovanje? Lepe. Z mano v garderobi je bil veliki Claudio Villa, največja zvezda kancone, svetovna. Zmagala je svetovna pevka Sandxy Shaw s skladbo Puppet on a String. Na to imam lepe spomine. Po tem sem imel turnejo po Nemčiji, veliko pomembnih intervjujev po vsej Evropi, pel sem v Salzburgu v Mozarteumu, za Phillips sem posnel tri albume, tako da lahko rečem, da sem bil uspešen in da je bil nastop na Evroviziji dobra stvar.