Oskarji skozi leta: 1941–1950

13. Rebecca

• Režiser: John Ford (Sadovi jeze) • Glavna moška vloga: James Stewart (Zgodba iz Filadelfije) • Glavna ženska vloga: Ginger Rogers (Kitty Floyle) • Stranska moška vloga: Walter Brennan (The Westener) • Stranska ženska vloga: Jane Darwell (Sadovi jeze) • Spregledan: Cary Grant (Zgodba iz Filadelfije)

V Evropi je že divjala vojna in predsednik Roosevelt je za trenutek preusmeril pozornost z bojišč ter izkoristil priložnost, da se hollywoodski smetani zahvali za pomoč pri zbiranju sredstev in pri promoviranju "ameriškega načina življenja". Med zbranimi gosti in povabljenci pa je bilo na podelitvi leta 1940 tudi prvič mogoče čutiti napetost, saj je Akademija poskrbela, da so bili zmagovalci pred razglasitvijo znani samo uslužbencem podjetja Price Waterhouse, ki je bilo zadolženo za preštevanje glasovnic. Oskar za najboljši film – gotsko romantično srhljivko Rebecca v režiji Alfreda Hitchcocka – je šel že drugo leto zapored v roke Davidu O. Selznicku, ki je slavil že z V vrtincu. Za Hitchcocka je bila to prva od petih neuspelih nominacij, je pa zato veliki John Ford prejel že svojega drugega oskarja. Sledila bosta še dva – prvi že takoj naslednje leto. Leta 1940 je svojega edinega oskarja prejel Jimmy Stewart, eden od najbolj priljubljenih hollywoodskih igralcev vseh časov, ki bi moral biti nagrajen že prejšnje leto za nepozabno vlogo v filmu Gospod Smith gre v Washington. Svojega edinega oskarja sta prejeli tudi obe igralki, medtem ko je Walter Brennan v kategoriji stranskega igralca prejel rekordnega tretjega.

14. Kako zelena je bila moja dolina (How Green Was My Valley)

• Režiser: John Ford (Kako zelena je bila moja dolina) • Glavna moška vloga: Gary Cooper (Narednik York) • Glavna ženska vloga: Joan Fontaine (Sum) • Stranska moška vloga: Donald Crisp (Kako zelena je bila moja dolina) • Stranska ženska vloga: Mary Astor (Velika laž) • Spregledan: Humprey Bogart (Malteški sokol)

Če so se drugje po svetu bojevali proti fašizmu, se je v Hollywoodu odvijala še ena vojna – vojna proti Orsonu Wellesu, ki je leta 1941 posnel Državljana Kana, film, ki so ga številni razglasili za najboljšega vseh časov. Kot da ne bi bilo dovolj hudo, da je kontroverzna klasika temeljila na življenju vplivnega medijskega mogotca Williama Randolpha Hearsta, se je Welles dodatno zameril studijskim šefom s tem, ko jih je oklical za "preplačane pisarniške delavce". Zlati deček je postal pri petindvajsetih letih prva oseba, ki je bila istega leta nominirana v štirih različnih kategorijah – za najboljši film, režijo, igralca in scenarij. Prejel je samo enega, in sicer za scenarij, ki si ga je delil s Hermanom L. Mankiewiczom in ki bo ostal njegov edini tekmovalni oskar. Svojega tretjega oskarja in drugega zapored je prejel John Ford za socialno dramo Kako zelena je bila moja dolina, ki je na koncu prejela pet nagrad – tudi za najboljši film. V kategoriji najboljšega igralca je slavil Gary Cooper, medtem ko je Joan Fontaine za vlogo trpinčene mlade neveste v Hitchcockovem Sumu domov odnesla kipec za najboljšo igralko.

15. Gospa Miniver (Mrs. Miniver)

• Režiser: William Wyler (Gospa Miniver) • Glavna moška vloga: James Cagney (Yankee Doodle Dandy) • Glavna ženska vloga: Greer Garson (Gospa Miniver) • Stranska moška vloga: Van Heflin (Johhny Eager) • Stranska ženska vloga: Terresa Wright (Gospa Miniver)

Na podelitvi leta 1942 je prevladoval patriotizem, ki ga je občasno prekinila nagrada za Gospo Miniver – vojno dramo, ki je bila nominirana za dvanajst oskarjev, prejela pa jih je šest. Prvega od svojih treh oskarjev za režijo je prejel William Wyler, ki je bil v tej kategoriji nominiran kar devetkrat, medtem ko je bilo za glavno nagrado nominiranih kar deset njegovih filmov. Podelitev leta 1942 se je zapisala v zgodovino po najdaljšem govoru katerega od nagrajencev – čeprav je bila njena zmaga pričakovana, se je Greer Garson za oskarja za najboljšo igralko zahvaljevala skoraj šest minut. Garsonova, ki je bila pred tem nominirana že dvakrat, za tem pa še štirikrat, ni imela nikoli priložnosti ponoviti zahvalnega govora (če je v šestih minutah mogoče koga pozabila omeniti). James Cagney, znan predvsem po vlogah gangsterjev, je bil prvi igralec, ki je prejel oskarja za glasbeno vlogo, to pa je bil tudi edini oskar, ki ga je Cagney prejel.

16. Casablanca

• Režiser: Michael Curtiz (Casablanca) • Glavna moška vloga: Paul Lukas (Watch on the Rhine) • Glavna ženska vloga: Jennifer Jones (The Song of Bernadette) • Stranska moška vloga: Charles Coburn (The More the Merrier) • Stranska ženska vloga: Katina Paxinou (Komu zvoni) • Spregledan: Senca dvoma

Kovine so bile v vojnem času preveč dragocene, zato so na prireditvi leta 1944 podeljevali kipce, izdelane iz mavca, medtem ko so bili oskarji, ki so jih podelili za stranske vloge, prvič enake velikosti kot kipci, ki so jih podelili v drugih kategorijah. Kako pripravno, da je na večer podelitve slavil film, poimenovan po mestu, kjer sta se tri mesece pred dnevom D sestala Roosevelt in Churchill, da bi uskladila še zadnje načrte za napad na sile osi. Casablanca je bila nominirana v osmih kategorijah in slavila v treh – ustvarjalci so domov odnesli oskarje za najboljši film, najboljšega režiserja, ki ga je prejel na Madžarskem rojeni Michael Curtiz, in za najboljši scenarij, medtem ko sta znamenita zvezdnika – Humprey Bogart in Ingrid Bergman, ki za vlogo v Casablanci niti ni bila nominirana, pač pa za vlogo v Komu zvoni? – na večer podelitve ostala praznih rok. Oskarja za najboljšega igralca je za vlogo lovca na naciste prejel Paul Lukas, medtem ko je debitantka Jennifer Jones Akademijo prepričala v vlogi mladega francoskega dekleta, ki trdi, da se ji je prikazala Devica Marija.

17. Hodi za menoj! (Going my Way)

• Režiser: Leo McCarey (Hodi za menoj!) • Glavna moška vloga: Bing Crosby (Hodi za menoj!) • Glavna ženska vloga: Ingrid Bergman (Plinska svetilka) • Stranska moška vloga: Barry Fitzgerald (Hodi za menoj!) • Stranska ženska vloga: Ethel Barrymore (None but the Lonely Heart) • Spregledan: Meet Me in St. Louis

V letu, v katerem so prevladovali temačni trilerji in zahtevne (melo)drame, je na podelitvi oskarjev slavila glasbena komedija Hodi za menoj!, ki je bila nominirana za devet zlatih kipcev, prejela pa jih je sedem, od katerih so kar trije šli v roke Leonu McCareyju – producentu, scenaristu in režiserju filma –, kar se je zgodilo prvič. Zaradi nenavadnih pravil glasovanja, ki so jih pozneje spremenili, se je prvič in zadnjič zgodilo, da je bil igralec za isto vlogo nominiran v dveh različnih kategorijah – za glavno in za stransko. Barry Fitzgerald je na koncu slavil v kategoriji stranskega igralca, medtem ko je njegov soigralec in konkurent Bing Crosby prejel oskarja za glavno vlogo mladega naprednega župnika, ki se v revni župniji zoperstavi starejšim kolegom z zastarelimi pogledi. Leta 1945 je na svoj račun prišla Ingrid Bergman – igralka švedskega rodu, ki je za vlogo v Plinski svetilki prejela prvega od treh oskarjev.

18. Pokvarjeni izlet (The Lost Weekend)

• Režiser: Billy Wilder (Pokvarjeni izlet) • Glavna moška vloga: Ray Milland (Pokvarjeni izlet) • Glavna ženska vloga: Joan Crawford (Mildred Pierce) • Stranska moška vloga: James Dunn (A Tree Grows in Brooklyn) • Stranska ženska vloga: Anne Revere (Velika nagrada) • Spregledana: Humprey Bogart in Lauren Bacall (Imeti ali ne imeti)

Vojne je bilo konec in kipci, ki so jih podelili na prireditvi leta 1946, so bili spet izdelani iz brona in pozlačeni. Glamur se je vrnil in okoliščine so bile videti idealne za nagraditev hollywoodske kraljice Joan Crowford – nominiranke za glavno žensko vlogo v drami Mildred Pierce –, ki pa se je v zadnjem trenutku ustrašila konkurence in zaradi "prehlada" obležala v postelji. Ko je spoznala, da je kipec vendarle prejela, je sklicala tiskovno konferenco kar v svoji spalnici, za nagrado pa se je zahvalila iz svoje postelje, okoli katere so se gnetli novinarji. Zmagovalni film večera je postal Pokvarjeni izlet – prva hollywoodska produkcija, ki se je lotila tematike alkoholizma. Billy Wilder, poraženec prejšnje podelitve, ko je bil njegov noir triler Dvojno zavarovanje nominiran v šestih kategorijah, na koncu pa ostal brez nagrade –, je leta 1946 prejel dva oskarja – za najboljšega režiserja in najboljšega scenarista. Pokvarjeni izlet je bil nominiran za sedem oskarjev, prejel pa je štiri, med drugimi tudi za najboljšega igralca – za prepričljivo odigrano vlogo odvisnika od alkohola se je kipca razveselil Ray Millard.

19. Najlepša leta našega življenja (Best Years of our Lives)

• Režiser: William Wyler (Najlepša leta našega življenja) • Glavna moška vloga: Fredric March (Najlepša leta našega življenja) • Glavna ženska vloga: Olivia de Haviland (Vsakomur svoje) • Stranska moška vloga: Harold Russell (Najlepša leta našega življenja) • Stranska ženska vloga: Anne Baxter (The Razor's Edge) • Častni oskar: Ernst Lubitch • Spregledani: Razvpita, Veliki spanec

Če je na podelitvi leta 1946 Billyju Wilderju nagrado za najboljšo režijo podelil Willyam Wyller, sta tokrat velika režiserja vlogi zamenjala – Wilder je oskarja za najboljšo režijo podelil Wylerju, čigar film Najlepša leta našega življenja je slavil v sedmih kategorijah. Drama, ki spremlja življenja vojnih veteranov po vrnitvi v domovino, je bila nagrajena z oskarji za najboljši film, režijo, montažo, glasbo, scenarij in z dvema oskarjema v igralskih kategorijah – za glavno vlogo ga je prejel Fredric March in za stransko Harold Russel. Prvega od dveh oskarjev v kategoriji najboljše igralske si je priigrala Olivia de Haviland, ki je bila prvič nominirana za stransko vlogo v V vrtincu. Častnega oskarja je Akademija podelila znamenitemu Ernstu Lubitchu – režiserju klasik Ninotscka, Biti ali ne biti in Nebesa lahko počakajo.

20. Gentlemanski sporazum (Gentleman's Agreemant)

• Režiser: Elia Kazan (Gentlemanski sporazum) • Glavna moška vloga: Ronald Colman (Dvojno življenje) • Glavna ženska vloga: Loretta Young (The Farmer's Daughter) • Stranska moška vloga: Edmund Gwenn (Čudež na 34. ulici) • Stranska ženska vloga: Celeste Holm (Gentlemanski sporazum) • Spregledan: Charles Chaplin (Monsieur Verdoux)

Leta 1948 je bil za najbolši film razglašen Gentlemanski sporazum, drama o novinarju, ki se za potrebe članka o antisemitizmu izdaja za Juda. Film je slavil še v kategoriji najboljše igralke v stranski vlogi (Celeste Holm) in v kategoriji najboljšega režiserja. Ta čast je prvič doletela Elia Kazana – režiserja znamenitih klasik Tramvaj poželenja in Na pristaniški obali, s katerima je zaslovel Marlon Brando. Pozneje je bil Kazan med prvimi v hollywoodski skupnosti, ki so začeli sodelovati s kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti in izdajati svoje kolege, česar mu številni nikoli niso odpustili. Gregoryju Pecku se je kipec za najboljšega igralca izmuznil – za vlogo v filmu Dvojno življenje ga je prejel Ronald Colman, igralec, ki je bil na vrhuncu priljubljenosti še v časih nemega filma. Za presenečenje večera je poskrbela Loretta Young, prejemnica oskarja za najboljšo žensko vlogo v filmu The Farmer's Daughter, ki je kipec izmaknila favoritinji Rosalind Russel. Oskarja za igralca v stranski vlogi je prejel Edmund Gwenn, ki je igral v filmu Čudež na 34. ulici moškega, ki se izdaja za Božička.

21. Hamlet

• Režiser: John Huston (Zaklad Sierra Madre) • Glavna moška vloga: Laurence Olivier ( Hamlet) • Glavna ženska vloga: Jane Wyman (Johnny Belinda) • Stranska moška vloga: Walter Huston (Zaklad Sierra Madre) • Stranska ženska vloga: Claire Trevor (Key Largo) • Spregledan: Humprey Bogart (Zaklad Sierra Madre)

Podelitev leta 1949 so zaznamovali tuji filmi, natančneje – britanski. Prvič se je zgodilo, da oskarja za najboljši film ni prejela hollywoodska produkcija, zmagovalec večera je bil namreč Hamlet Laurenca Olivierja, ki je prejel štiri nagrade, tudi za najboljši film, Olivier pa je bil za naslovno vlogo nagrajen z oskarjem za najboljšega igralca – svojim edinim, čeprav je bil v tej kategoriji nominiran rekordno devetkrat. Z Vivien Leigh, ki je prejela oskarja za glavno vlogo v V vrtincu, sta tako postala prva zakonska partnerja, ki sta bila za svoje delo nagrajena z zlatim kipcem. Podelitev leta 1949 je zaznamovala tudi družina Huston – sin John je prejel nagrado za najboljšega režiserja, oče Walter pa nagrado za najboljšega igralca v stranski vlogi. Šestintrideset let pozneje je oskarja za stransko vlogo v filmu Čast Prizzijev prejela tudi hči Johna Hustona – Angelica. Jane Wyman, prejemnica oskarja za vlogo gluhonemega dekleta v filmu Johnny Belinda, je prva nastopajoča, ki je bila po zatonu nemega filma nagrajena za vlogo, v kateri ne spregovori niti besede.

22. Vsi kraljevi možje (All the King's Men)

• Režiser: Joseph L. Mankiewicz (Pismo trem ženam) • Glavna moška vloga: Broderick Crawford (Vsi kraljevi možje) • Glavna ženska vloga: Olivia de Haviland (Dedinja) • Stranska moška vloga: Dean Jagger (Eskadra vzleti ob dvanajstih) • Stranska ženska vloga: Mercedes McCambridge (Vsi kraljevi možje) • Častni oskar: Fred Astaire

Vsi kraljevi možje – zmagovalec podelitve leta 1950 – je prejel tri oskarje: za najboljši film, najboljšega igralca v glavni vlogi (Broderick Crawford) in najboljšo igralko v stranski vlogi (Mercedes McCambridge). Z dvema oskarjema je Vsem kraljevim možem sledila drama Pismo trem ženam, ki je bila nagrajena v kategorijah najboljšega režiserja in najboljšega scenarija, oba kipca pa je odnesel domov Joseph L. Mankiewicz, ki je že naslednje leto ponovil uspeh z melodramo Vse o Evi. Za glavno vlogo v filmu Dedinja je svojega drugega oskarja prejela Olivia de Haviland, film pa je bil nagrajen tudi za najboljšo kostumografijo – to je bil prvi od osmih oskarjev za Edith Head, legendarno kostumografinjo, ki ji je uspelo v svoji karieri zbrati rekordnih petintrideset nominacij! Leta 1950 pa je Akademija s častnim oskarjem počastila tudi znamenitega zabavljača Freda Astaira.

Naslednjič: Podelitve 1951–1960