OCENA FILMA: Drzni par

Drzni par (The Heat), policijska komedija režiserja Družic Paula Feiga, se od drugih tako imenovanih buddy cop komedij loči predvsem po tem, da imata v njej glavni vlogi pripadnici nežnejšega spola. Spol junakinj ne bi bil omembe vreden, če ne bi eno od policistk igrala nič kaj nežna Melissa McCarthy, za katero imamo, ironično, občutek, da premore več poguma (beri: jajc) kot vsi njeni moški predhodniki skupaj. Za dodatno mero estrogena poskrbi oskarjevka Sandra Bullock, jing McCarthyjinemu jangu, ki pa jo soigralka popolnoma zasenči. Brez Bullockove ne bi bilo para, brez McCarthyjeve (in njenega sočnega izrazja) pa bi dobili novo nadaljevanje Lepotice pod krinko.

No, v Drznem paru sta se znašli obe in nobeni ni uspelo te komedije dvigniti nad povprečje, pa čeprav je predvsem prva polovica filma po zaslugi jezične McCarthyjeve, ki da v vlogi brezkompromisne bostonske detektivke Shannon vse od sebe, nadpovprečno smešna. Poskušajte zadržati smeh, ko McCarthyjeva v pisarni išče načelnikova jajčka, zaslišuje kriminalce, se otepa snubcev ("Zaradi tebe si želim postati boljša ženska."), ozmerja albino agenta ali ko komentira sodelavkino žalostno ljubezensko življenje in njen konservativen slog oblačenja, ki ga opiše kot smrt za erekcijo.

Čeprav je videti, da se v likih grobe neotesanke dobrega srca ponavlja, imamo pri McCarthyjevi vedno občutek, da improvizira, hkrati pa ji odpustimo še tako umazane in neposredne šale, ki bi, če bi te prihajale iz moških ust, marsikaterega gledalca odbile. Glede na to, da igralka v vsakem filmu zasenči soigralce (tudi v Prekrokani noči 3, kjer ima samo epizodno vlogo), je že skrajni čas, da jo nehajo tlačiti v pare.

Uboga Sandra ob njej tako nima možnosti. Igralka, ki nikoli ni bila znana po izjemnem komičnem naboju, nas še najbolj zabava v prizoru, ko s prsti šari po rani nekega ponesrečenca, sicer pa šale, kot tudi redke kletvice, iz njenih ust izzvenijo v prazno. Poleg tega nas Bullockova nikoli ne prepriča, da je kot ambiciozna agentka FBI obsojena na večno samsko življenje, ne glede na to, kako zelo nadležen lik upodablja. Kljub temu se oskarjevka ob McCarthyjevi znajde veliko bolje, kot je to v nedavni Tatici identitete uspevalo Jasonu Batemanu. Čeprav je Bullockova v filmu druga violina, sta s soigralko vsaj dobro uglašeni, saj vzpostavita pristen odnos, ki se iz rivalskega spremeni v sestrskega.

Zalomi se pri scenariju, pod katerega se je resda podpisala ženska (Katie Dippold, soproducentka in nekdanja scenaristka serije Parki in rekreacija), ki pa se je pri pisanju preveč zgledovala po "moških" policijskih komedijah. Dippoldova se je pametno izognila nepotrebnim romantičnim zapletom (vsi moški liki v filmu so kastrirani, nekateri celo dobesedno), medtem ko je podobno nepotrebne akcijske elemente, ki se nakopičijo v drugi polovici dvournega filma, obdržala.

Akcija razoroži McCarthyjevo in ubije ves humor, zato je škoda vsakega izstreljenega naboja, tudi tistih, ki jih Bullockova izstreli v mednožja. Gledalci, ki jih k ogledu filma pritegne orožje, imajo na voljo druge žanre, v komedijah pa z njim ni treba rožljati, če ne gre ravno za akcijsko komedijo tipa Upokojeni, oboroženi, nevarni, pri kateri je orožje že v naslovu. Res pa je, da lahko naslov tudi zavaja. V Drznem paru je drzna samo polovica para. Še vedno bolje kot Lepotica pod krinko 3.