New Wave Syria: Poletje ravnodušnosti, igrivosti in melanholije

Poletje? Sonce, sladoled in visoke temperature? Ne. Čeprav se je maj že krepko prevesil v svojo drugo polovico, nam kakšnih pretiranih znakov poletja še ni naklonil. V času za maj neprijetno hladnih temperatur, ko se morje in poletni glasbeni festivali zdijo še prekleto daleč, se vse bolj dozdeva, da ima s poletjem še največ skupnega domači elektropop tandem New Wave Syria …

Dvojec, ki ga sestavljata Urša Golob in Rok Pezdirc, se je s poletjem namreč pred kratkim spogledoval ob koncertni promociji svojega drugega albuma, pomenljivo naslovljenega Summer. In res, čeprav o pravem poletju ni ne duha ne sluha, že njuna prva, instrumentalna skladba z albuma, Second Nature, poslušalca nevsiljivo popelje v toplo, kresničk polno poletno noč.

"Hočeva, da je stvar dodelana" Ljubitelji njune glasbe so se morda že spraševali, kje se potikata – svoj prvenec, Hello, Yes je navsezadnje izšel že leta 2009. "Prvo leto po izidu ti vse skupaj malce 'dol pade'," nekaj ur pred promocijskim koncertom na Metelkovi razlaga Rok. "Ne razmišljaš o tem, da bi snemal kaj novega. Potem sva bila zaposlena s Klubskim maratonom in tudi ni bilo časa za kaj novega. Imel sem tudi blokado. Hello, Yes je bil precej uspešen in potem se sprašuješ, če ti bo sploh še uspelo narediti kaj tako dobrega."

Skladbe so ves ta čas nastajale počasi, a vztrajno – navsezadnje sta morala del svoje energije usmeriti tudi v zaključevanje študija. "Zaradi tega potem glasba včasih malce trpi. Sva pa v zadnje pol leta delala malce bolj intenzivno," pravi Rok, Urša pa ga dopolni: "Hočeva, da je stvar dodelana. Hočeva, da je vsak komad dober, da stoji zase in zato je toliko časa trajalo. Nisva želela izdati albuma, s katerim ne bi bila zadovoljna."

Summer, zrcalo sodobni urbani mladini In če sta bila še pred nekaj leti znana po svoji naklonjenosti circuitbendingu, ustvarjalnemu povezovanju in predelovanju različnih glasbenih igračk, sta se z novo ploščo od te scene nekoliko oddaljila. "Predelave sem nekoliko opustil," pravi Rok. "Po eni strani zato, ker sva kljub občasnemu menjavanju opremo precej ustalila, po drugi strani pa je circuitbending v glasbi precej težko uporabiti. Random Logic (Hello, Yes) je recimo narejen tako, da pa bi to tehniko vključila v glasbo, ki sva jo naredila zdaj, ne bi funkcioniralo."

Zdi se, da njun sveži synthpop izdelek z besedili in vizualno podobo vred zrcali stanje sodobne urbane mladine – mladine, ki živi v časih, kjer je prihodnost meglena in celo neperspektivna, mladine, ki ne ve, kaj bi sama s seboj, mladine, ki se rada zabava, mladine, ki venomer išče še, mladine potrošništva, ki se pravzaprav z ničemer ne zna zadovoljiti. "Mogoče res, nikoli nisem pomislila na to," pravi Urša, avtorica napisanih besed. "Gre za trenutek, navdih, ko opazuješ svet okoli sebe. Glavne teme so po mojem mnenju ravnodušnost, igrivost in melanholija, odvisno od razpoloženja. Rdeča nit je, ne gre pa za nek blazen koncept, na katerem bi gradila."

Rdečo nit je ustvarjalni tandem nadaljeval tudi z naslovnico izdanega albuma in videospotom za skladbo Hipster than Hip. Za prvo je po posvetu z glasbenikoma poskrbel fotograf Jan Pirnat, na filmski trak posnet videospot pa je delo Mihe Mlakerja. "Ko sva ga prvič videla, je bil nekakšen šok, nisva pričakovala take stvari!"

Od postrocka do izleta v filmske vode Urša in Rok sta skupaj po glasbeni poti začela stopati že v srednji šoli, kjer sta oba sodelovala v s postrockom navdahnjenem bendu Superheroes of BMX, poimenovanem po skladbi benda Mogwai. Bend se ni obdržal, onadva pa sta skupaj zajadrala v nekoliko drugačne glasbene vode in čeprav sta še nedolgo tega razmišljala, da bi tudi v New Wave Syria vpeljala kitare, ju je ravno njun igrivo-temačni elektro pop pripeljal do nečesa, kar pred tem verjetno nista pričakovala …

Na Uršini polici namreč počiva vesna – nagrada, ki si jo je tandem leta 2011 v Portorožu prislužil za ustvarjanje glasbene atmosfere filma Izlet Nejca Gazvode. Film, ki ga je Slovenija poslala v kandidaturo za tujejezičnega oskarja, je mlada glasbena ustvarjalca predstavil širšemu krogu občinstva, tudi tistim, ki jih morda v objemu slovenske klubske glasbene scene ne bi spoznali. "Dejansko se spomnim, da so na MAKfest, kjer sva igrala, prišli starši gimnazijcev," se spominja Urša. "Neko dekle mi je razlagalo, da so njeni starši prvič na Metelkovi in da so prišli, ker so izvedeli, da igrata 'tista dva z glasbo iz filma'."

Z Nejcem Gazvodo sta se New Wave Syria dogovarjala tudi za sodelovanje pri njegovem aktualnem filmu Dvojina, ki si ga je v sklopu paviljona Jugovzhodno evropske kinematografije (South-East European Pavilion) že lahko ogledalo občinstvo festivala v Cannesu. "Film je snemal v koprodukciji z Danci, ki so na koncu naredili tudi filmsko glasbo, zato sva midva odpadla," razlaga Rok. "Smo pa ostali v stikih, rekel je, da bi iz najine glasbe nekaj naredil tudi v svojem gledališkem delu. Poleg tega pa dobivava tudi prošnje za kratke filme, nekaj na primer iz Belgije pa tudi pri nas."

Je bila scena drugačna ali se samo staramo? Dvojec New Wave Syria se bo letos še mudil po različnih slovenskih klubih, jeseni pa se na krajšo turnejo na Češko, morda Slovaško odpravlja z nojzerskimi, žanrsko popolnoma drugačnimi kolegi Nikki Louder – ti so aprila prav tako predstavili novo ploščo, naslovljeno Golden Men. "Oni imajo tam zelo dobre izkušnje," pravi Urša. "Sicer ne vem, kako se bomo glasbeno ujeli, ampak baje je to tako ali tako vseeno."

"Ker jih nisva nikoli dala čez, sva turneje nekoliko pogrešala. Moraš imeti kontakte in veselje do organizacije česa takega. Pero (Peter Cerar, Nikki Louder) oziroma oni so se tega že navadili, midva pa sva se malce 'prištulila'."

To, da so si New Wave Syria in Nikki Louder tudi v zasebnem življenju precej blizu, morda nakazuje tudi njihovo opazovanje slovenske podzemne glasbene scene. Če so z nami o tem pred dobrim mesecem spregovorili Louderji, sta o njej tokrat razmišljala tudi Urša in Rok. "Tudi midva sva ugotavljala, da je bila, ko sva začela in v času založbe Cheap Tunes ta scena močnejša, obenem pa se sprašujeva, če sva se morda samo midva postarala. Tudi Metelkova se je zdela drugačna kot zdaj. Do koncerta v Menzi (pri koritu) si lažje prišel. Postala je komercialna. Tudi Prekmurci God Bless This Mess so bili bolj zagreti," pravi Rok, Urša pa razmišlja dalje: "Se mi zdi, da je, če govorimo o neodvisnih založbah, Moonlee še edini pravi entuziast. On (Miran Rusjan) ima veselje pomagati tudi bendom, ki niso pod njegovo založbo. Zdaj je povrhu vsega aktiven še v sklopu in Indie-grada (Spletna platforma za predstavitev in povezovanje neodvisnih slovenskih glasbenih založb, ki nastaja v režiji Radia Študent.)."

In kaj nadobudni synthpop tandem pravi o glasbenem ustvarjanju samem, o podiranju začrtanih meja in inovativnosti? "Po moje se ne smeš preveč truditi. Če hočeš to zavestno početi, potem boš zgrešil. Moraš delati tisto, kar ti je všeč," trdi Rok, Urša pa ga dopolni: "Če je nekaj dobro, se tako ali tako razve. Nama je uspelo na ta način, z govoricami od ust do ust. Vsaj do zdaj nama je uspevalo na ta način. Bomo pa videli, kako bo z novim albumom."