Japonec, zaljubljen v Slovenijo, prepeva Slakovega Čebelarja. Takšno je ozadje ... #video

Japonski harmonikar Hajime Anzai je ob svetovnem dnevu čebel zapel in odigral slovensko zimzeleno skladbo Čebelar, ki jo v originalu izvaja Ansambel Lojzeta Slaka. Sama melodija mu ni povzročala težav. Pravi, da jo je po spominu lahko zaigral že v nekaj minutah. Precej večji izziv mu je predstavljalo besedilo. "Zanj sem potreboval nekaj mesecev. Še vedno nisem povsem zadovoljen, vse skupaj bom skušal še izboljšati," je obljubil japonski "Slovenec", ki bo takoj, ko bo pandemija to dopuščala, spet začel z organizacijo slovenskih večerov v Tokiu, kjer obiskovalcem postrežejo slovensko hrano in slovensko pijačo.

Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Z dežele vzhajajočega sonca prihaja zanimiva zgodba o japonskem glasbeniku Hajimeju Anzaii, ki se je po spletu naključij pred več kot tremi desetletji zaljubil v Slovenijo. Ljubezen je zrasla skozi glasbo, ne skozi želodec, kot pravi znan pregovor.

"Že od nekdaj rad poslušam narodnozabavno glasbo. Že 30 let, vse od srednje šole naprej. Od nekdaj mi je všeč tudi zvok frajtonarice, a ker tega instrumenta na Japonskem ne igra nihče, se ga tudi nisem imel kje naučiti, zato sem se lotil igranja navadne harmonike in z leti postal profesionalni glasbenik," nam je povedal 48-letni Japonec Hajime Anzai, za slovenske prijatelje kar Anže, kot ga je ob praznovanju Prešernovega dne na slovenskem veleposlaništvu na Japonskem poimenoval slovenski matematik in lingvist Andrej Bekeš.

Leta je preigraval najrazličnejše glasbene zvrsti in nastopal na najrazličnejših prireditvah - med leti 2005 in 2017 je denimo redno nastopal v Disneyjevem zabaviščnem parku Disney - in se pred nekaj leti pridružil oberkrainer glasbeni zasedbi.

"Šele takrat sem ugotovil, da ta zvrst glasbe pravzaprav izvira iz Slovenije. Ni čudno, da sem že od nekdaj oboževal glasbo Vilka in Slavka Avsenika ter Alpskega kvinteta. No, pozneje sem ugotovil, da imate v Sloveniji še več vrhunskih glasbenikov, od gospoda Lojzeta Slaka do Franca Miheliča, če jih naštejem samo nekaj."

Sprva je tovrstno glasbo povezoval z Nemčijo, saj so jo v ansamblu prepevali v nemškem jeziku, sčasoma pa si je zaželel te skladbe prepevati v originalni različici, v slovenskem jeziku. "Raje sem igral pesem Slovenija, od kod lepote tvoje v originalni različici kot v nemški verziji Slowenien, du ist mein Heimatland. Enako velja za pesem Na Golici, ki mi je ljubša, kot nemška verzija Trompeten Echo," je povedal.

Trendi Aleksi Jercog: Avseniki so bili zame ikone in še vedno so #intervju

Usoden nakup slovenske harmonike

Prvi stik s Slovenci je vzpostavil pred dvema letoma, ko se je odločil za nakup nove harmonike. Pisal je na elektronski naslov v Avstriji delujočega slovenskega podjetja Rutar in naročil instrument.

"Ko je debata nanesla na vprašanje, kako naj mi harmoniko dostavijo na Japonsko, se je direktor podjetja Aleks Rutar domislil, da bi bilo najbolje, da glasbilo prevzamem kar pri njih, zraven pa me je povprašal še, ali bi želel nastopiti na njihovem mednarodnem tekmovanju v igranju na diatonično harmoniko na Pokalu Rutar, ki ga organizirajo v kraju Rikarja vas, povsem blizu slovenske meje."

Anzai s kitaristom Mikiom Matsushitom na mednarodnem festivalu Pokal Rutar junija lani.

Takoj je pristal, Rutarjeva ponudba pa mu je na široko odprla vrata. Najprej je obiskal Avstrijo, kjer je postal celo prvi azijski izvajalec na omenjenem glasbenem tekmovanju, nato še Slovenijo.

Slovenska noša in tečaj slovenskega jezika

Na celotno dogodivščino se je temeljito pripravil. "Za nastop sem si dal izdelati slovensko nošo, pri tem pa mi je bil v veliko pomoč gospod Primož Štajnar, ki izdeluje obutev, ki sodi k takšni noši. Želel sem se naučiti tudi osnov slovenskega jezika, saj sem Slovence želel pozdraviti v njihovem jeziku," je razložil.

"K sreči sem v Tokiu naletel na začetni tečaj slovenskega jezika in se začel učiti jezika. Moja učiteljica Mirjam Čuk mi pri tem zelo veliko pomaga. Ne samo, da nas uči o zakonitostih slovenskega jezika, ampak tudi o hrani, vašem vinu, državi, kot taki, in še o čem. Imam tudi to srečo, da je pred leti prepevala v pevskih zborih in pozna slovensko glasbo in mi je bila tudi po tej strani dragocen mentor. Res imam srečo," ugotavlja  japonski Anže.

Čukova ga je tudi spodbujala, da je večkrat nastopil na raznih proslavah na slovenskem veleposlaništvu na Japonskem.

Anzai v družbi slovenske veleposlanice na Japonskem dr. Ane Polak Petrič. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl "Tako sem že imel priložnost odigrati nekaj skladb, med drugim sem na dan slovenske državnosti dobil priložnost odigrati vašo državno himno Zdravljico. Na Prešernov dan sem skupaj s svojo slovensko učiteljico celo recitiral Prešernovo pesem Od železne ceste. Želim si, da bi bila moja slovenščina še boljša," je dejal.

Sanja o tem, da bi lahko nekaj mesecev preživel v Sloveniji in obiskoval tečaj slovenščine za tujce. "Ko bi si vsaj lahko privoščil."

Slovenijo je torej prvič obiskal junija lani, po nastopu na Rutarjevem glasbenem tekmovanju, in ne skopari s pohvalnimi besedami. Navdušen je nad čisto vodo, zeleno pokrajino, okusno hrano in prijaznostjo ljudi.

Obisk Avsenikovega muzeja v družbi vnuka Slavka Avsenika

Zadnji dan obiska naše države je bila zanj pika na i, saj je spoznal Saša Avsenika, vnuka legendarnega Slavka Avsenika, ki ga Anzai tako občuduje, prav tako vrhunskega glasbenika, ki ga je sprejel v Begunjah in popeljal po Avsenikovem muzeju.

Trendi Vnuk Slavka Avsenika: Stari ata se je poslovil srečen #intervju

"Vse skupaj je bilo neverjetno. Bil sem na svetem kraju, na mestu, kjer se je vse skupaj začelo. Sašo me je popeljal skozi muzej. Zame je bil to res poseben trenutek," pravi Anzai, ki je letos ponovno načrtoval obisk Slovenije, a je zdaj potovanje zaradi pandemije bolj kot ne na stranskem tiru.

Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

Ne samo to, da je gibanje in prehajanje mej omejeno, težava so tudi finance, saj je zaradi trenutne zdravstvene situacije ostal tudi brez vseh nastopov in s tem finančnih prilivov.

Novice Kaj je sprožilo drugi val okužb na Japonskem? #intervju