Nedelja, 19. 4. 2020, 17.48
3 leta, 12 mesecev
Pogovor s slovensko veleposlanico na Japonskem dr. Ano Polak Petrič
Kaj je sprožilo drugi val okužb na Japonskem? #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,32
10
Na Japonskem se soočajo z drugim valom okužb z novim koronavirusom. Eden od sprožilcev za porast okužb naj bi bil zadnji marčevski konec tedna, ko so Japonci množično drli na občudovanje cvetenja češenj v Tokiu, Osaki, Kjotu in drugih japonskih mestih. Okužbe naj bi se prav tam začele nekontrolirano širiti.
Zdelo se je, da ima Japonska epidemijo pod nadzorom, a se je zadnji teden izkazalo, da je slika vse prej kot rožnata. V deželi vzhajajočega sonca se namreč soočajo z velikim porastom novih okužb s koronavirusom in razglasitvijo izrednih razmer. Trenutno je v državi, kjer živi nekaj več kot 126 milijonov ljudi, več kot deset tisoč okuženih z virusom, bolezen covid-19 pa je terjala več kot 200 življenj. O trenutnih razmerah, razlogih za novi val okužb, težko pričakovanem japonskem zdravilu, ki naj bi bilo učinkovito pri zdravljenju covida-19 in klimi okoli prestavitve olimpijskih iger v Tokiu, smo se pogovarjali z doktorico Ano Polak Petrič, slovensko veleposlanico na Japonskem.
Japonski premier Shinzo Abe je v četrtek razglasil izredne razmere za celotno državo, ki naj bi trajale do 6. maja. Kot je dejal, želijo v deželi vzhajajočega sonca doseči 80-odstotno zmanjšanje medosebnih stikov. Kako se ta trenutek v praksi izražajo te izredne razmere?
O trenutnih razmerah na Japonskem smo se pogovarjali s slovensko veleposlanico dr. Ano Polak Petrič.
Izredne razmere na Japonskem pomenijo drugačno stanje kot to, kar smo v zadnjih tednih videvali v Evropi ali ZDA.
Gre za to, da se ljudje zavedajo, da situacija ni rožnata in da se okužbe z novim koronavirusom širijo hitreje, kot je bilo to v preteklosti, predvsem pa je ta razglasitev izrednih razmer pomembna zato, ker imajo lokalne oblasti v mestih in posameznih prefekturah zdaj možnost uvedbe določenih ukrepov, kot je omejevanje stikov oziroma zaprtje določenih objektov, česar brez te podlage niso mogli storiti.
Na Japonskem je število okužb v zadnjih dneh poskočilo, govori se o drugem valu novega koronavirusa. Kaj ga je sprožilo?
Govori se o več razlogih. Veliko število okužb naj bi prišlo iz tujine – to pomeni, da so jih v državo prinesli Japonci, ki so se vračali iz tujine, ali tujci, ki so na Japonsko pripotovali v marcu, ko je to še bilo mogoče. Danes na Japonsko namreč iz Evrope in ZDA ni več možno priti, je pa iz države še mogoče odpotovati.
Drug ključen dogodek za razvoj drugega vala okužb pa naj bi se zgodil na prekrasen sončen konec tedna, mislim, da je bilo zadnji vikend v marcu, ko so Japonci množično hodili občudovat cvetenje češenj, tako v Tokiu, Osaki, Kjotu in še kje. To je vikend, ko naj bi se okužbe širile nekontrolirano.
Japonski premier Shinzo Abe je v četrtek na Japonskem razglasil izredne razmere.
Kako živahno je trenutno življenje na Japonskem? Kaj še deluje in kaj je že v fazi mirovanja?
Situacija je po različnih krajih zelo različna. Premier Abe je kot rečeno razglasil izredne razmere, lokalne oblasti in guvernerji pa zdaj sprejemajo določene ukrepe.
Sama lahko govorim o stanju v Tokiu, kjer živim in kjer je število okužb največje, najstrožji pa so tudi ukrepi.
Guvernerka Tokia, županja Yuriko Koike, je prebivalstvo zaprosila, naj ostanejo doma, vse večje poslovalnice pa prosila, naj zaprejo svoja vrata.
Usodno druženje zadnji konec tedna v marcu.
Restavracije še vedno obratujejo, a s skrajšanim delovnim časom, so pa zaprti vsi nočni lokali in priljubljeni karaoke bari.
Tudi frizerski saloni in brivnice ostajajo odprti, tudi javni prevoz, tako vlaki kot avtobusi, še vedno funkcionira, ga pa uporablja bistveno manj ljudi kot prej.
Zaprte so tudi vse šole, univerze in vrtci.
Življenje na Japonskem se je zelo umirilo, ne gre pa za popolno karanteno, kot smo je vajeni iz nekaterih evropskih in ameriških držav.
Javni promet še vedno deluje, a ga uporablja precej manj ljudi kot prej.
Zasledila sem, da se tudi na Japonskem pojavlja težava s pomanjkanjem zaščitne opreme, predvsem med zdravstvenimi delavci, kar se sliši zelo presenetljivo.
Drži, pomanjkanje je veliko, vedno več je poročil o tem, da zmanjkuje bolniških postelj, respiratorjev, zaščitnih mask in ostale opreme.
So se pa zelo hitro organizirali, določeni hoteli so ponudili svoje postelje, tako, da so osebe z blažjimi simptomi, zdaj v izolaciji v nekaterih tokijskih hotelih.
Na pomoč so priskočili tudi vsi večji avtomobilski proizvajalci, ki so zelo hitro ponudili svojo proizvodnjo za izdelavo zaščitnih mask, predvsem gre za plastične ščite za zaščito obraza, tudi ostala večja podjetja so se ponudila, da priskočijo na pomoč pri izdelavi tiste opreme, ki jo primanjkuje. To sicer ne rešuje trenutne situacije, bo pa to dragocena pomoč čez nekaj tednov.
Tudi japonski zdravstveni delavci se soočajo s pomanjkanjem zaščitne opreme.
Zelo me je presenetila informacija, da je župan Osake prosil ljudi, če lahko darujejo nerabljene dežne plašče, ki bi jih lahko uporabljali zdravniki, saj, da so zdaj nekateri zaščiteni kar z vrečami za smeti.
Da, očitno je ta epidemija presenetila tudi najbolj razvite in bogate države na svetu, kar je na nek način presenetljivo. To velja tudi za Evropo in ZDA.
Kakšno je stanje glede testiranja? Zasledila sem podatek o primerjavi med Japonsko in Južno Korejo – na Japonskem, ki ima 126,5 milijona prebivalcev, naj bi opravili le 90 tisoč testov, v Južni Koreji, kjer živi "samo" 51 milijonov ljudi pa kar 513 tisoč. Se razmišlja, da bi opravili več testov, kar bi dalo bolj realno sliko o stanju okužb?
S poslabšanjem situacije se tudi na Japonskem povečuje število testiranj. Japonska zagotavlja, da ima kapacitete do 20 tisoč testiranj na dan, česar sicer še ne izvaja, a kapacitete ima, in se bo število testov v primeru še večjega števila okužb tudi povečalo.
Je pa bilo opaziti, da ima Japonska drugačno strategijo kot večina evropskih držav. Japonski je skoraj tri mesece uspelo slediti posameznim okužbam. To pomeni, da so ogromno časa in pozornosti namenjali temu, da so uspeli ugotoviti, od kod izvira posamezna okužba, kdo je lahko okužil koga drugega, identificirali so osebe, ki so bile v stiku z okuženo osebo, in na tak način obvladovali t. i. clusterje oziroma žarišča.
Ko je ta sistem ušel izpod nadzora, kar zdaj prav gotovo je, se je začelo povečevati tudi število testiranj.
Žarišče okužb naj bi bilo tudi v bolnišnicah, in sicer med zdravstvenimi delavci …
Res je, vendar mislim, da težavo zdaj že sanirajo. V eni od tokijskih bolnišnic je bilo kar 90 okužb med zdravstvenimi delavci, vendar mislim, da zadevo zdaj ustrezno rešujejo.
Japonske oblasti se bojijo, da bi se okužbe z novim koronavirusom, ki so zdaj prisotne večinoma v večjih mestih, kot so Tokio, Osaka in Kjoto, s potovanjem ljudi prenesle na podeželje in okužile lokalno prebivalstvo, kjer gre večinoma za starejšo populacijo.
Kaj pa domovi starostnikov? V Sloveniji je to precej alarmantno žarišče novih okužb.
Za zdaj tega ni zaznati, obstaja pa velika skrb oblasti, da bi se okužbe, ki so zdaj prisotne večinoma v večjih mestih, kot so Tokio, Osaka in Kjoto, s potovanjem ljudi prenesle na podeželje in okužile lokalno prebivalstvo, kjer gre večinoma za starejšo populacijo.
Japonska ima eno najstarejših populacij na svetu, pri čemer starejši ostajajo na podeželju, mlajši pa se selijo v mesta. Če bi se okužba razširila na podeželje, bi to lahko bila katastrofa.
To je tudi razlog, da oblasti pozivajo prebivalstvo, naj se letos odpove tradicionalnemu potovanju na podeželje, ki je značilno za prvomajske praznike, ko na Japonskem obeležujejo Golden week - gre za enega največjih praznikov na Japonskem, ko se vsi vračajo k družinam na podeželje - da bi s tem preprečili množično okužbo starejšega prebivalstva.
To je tudi razlog, da so včeraj napovedali merjenje temperature na vseh železniških postajah, notranjih letih, pa tudi na določenih točkah med prefekturami. Očitno bo počasi prišlo tudi do omejitve gibanja na Japonskem.
Na Japonskem bodo po novem vsem potnikom na železniških postajah, notranjih letih, pa tudi na določenih točkah med prefekturami, merili temperaturo.
V Sloveniji smo trenutno omejeni na bivanje in gibanje znotraj lastne občine. Na Japonskem je očitno drugače.
Da, za zdaj še, vendar je treba vedeti, da število okužb na Japonskem za zdaj še ne raste tako eksponentno, kot je bilo to denimo v Italiji, in da je situacija še vedno nekoliko drugačna, saj je število smrtnih žrtev relativno nizko. Mislim, da je danes število smrtnih žrtev okoli 200.
Zelo zanimivo je tudi to, da se na Japonskem za zdaj, in to je tudi skladno z njihovo zakonodajo, vse, kar se sprejema, sprejema kot poziv oziroma prošnja. Nič ni zapovedano niti sankcionirano.
To pomeni, da smo ljudje zaprošeni, da delamo od doma, da ne hodimo v restavracije, da ostajamo doma in da nosimo zaščitne maske.
"Na Japonskem se za zdaj, in to je tudi skladno z njihovo zakonodajo, vse, kar se sprejema, sprejema kot poziv oziroma prošnja. Nič ni zapovedano niti sankcionirano. To pomeni, da smo ljudje zaprošeni, da delamo od doma, da ne hodimo v restavracije, da ostajamo doma in da nosimo zaščitne maske," pravi dr. Polak Petričeva.
Tudi lokali in podjetja so zaprošeni, da zaprejo svoja vrata in v zameno dobijo določeno finančni spodbudo. V Tokiu bodo denimo vsakemu lokalu, ki bo zaprl vrata, plačali približno 4000 evrov odškodnine.
Gre za vzajemno daj-dam situacijo.
Menda Japonci niso pretirano navdušeni nad delom od doma. Kaj točno je razlog za takšen odpor?
Delo od doma sicer poteka, a oblasti ocenjujejo, da v premajhnem obsegu.
Nekje sem zasledila, da je še prejšnji teden po pisarnah še vedno delalo kar 60 odstotkov ljudi, medtem ko vlada želi, da se stiki med ljudmi zmanjšajo za 70 ali 80 odstotkov. Japonski premier je pred dnevi pozval največja gospodarska združenja na Japonskem, naj svojim uslužbencem čim bolj odrejajo delo od doma.
Razlog, zakaj ljudje ne želijo delati od doma, je povsem praktične narave.
Ljudje v večjih mestih živijo na res zelo majhnih kvadraturah, saj so nepremičnine tu ene najdražjih na svetu. Stanovanja nimajo balkonov niti vrtov, zato je, še posebej, če imate doma še otroke, ki se šolajo na daljavo, delo do doma zelo oteženo.
Veliko stanovanj niti nima pravih kuhinj, skratka, res nimajo pogojev za to, da bi ljudje dlje časa živeli v takem prostoru, zato je za Japonce vse skupaj res zelo zahteven projekt.
V Sloveniji je bilo na začetku krize zelo veliko pomanjkanje zaščitnih mask, splošna populacija je lahko le sanjala o tem, da bi lahko prišla do takšne opreme. Kako je s tem na Japonskem, kjer je bilo nošenje mask v javnosti že prej nekaj povsem običajnega?
Res je, na Japonskem skoraj ne srečaš človeka brez zaščitne maske, jih je pa zelo težko dobiti, in tako je že dva meseca.
Mogoče jih je sicer kupiti na internetu, a še to zgolj določeno število in po visoki ceni.
Kmalu po izbruhu virusa v Wuhanu v januarju so Japonci pograbili zaščitne maske. Predsednik vlade je obljubil, da bo vsak prebivalec Japonske v prihodnjih dneh dobil dve zaščitni maski.
Ste se sami že navadili na konstantno nošenje maske?
Da, sem, pa tudi moj dveletni sin že nosi masko.
Dotakniva se še teme, ki povezuje Japonsko in Slovenijo. Japonsko zdravilo za gripo avigan oziroma favipiravir, ki naj bi učinkovito lajšalo simptome bolezni covid-19, smo prejšnji teden dobili tudi v Sloveniji. Dr. Mojca Matičič je povedala, da smo tudi z vašo pomočjo prišli do tega zdravila. Kaj vse je bilo treba storiti za njegovo zagotovitev in zakaj je tako iskano?
Glede na to, da obstajajo poročila, da bi to zdravilo lahko bilo učinkovito v boju proti novemu koronavirusu, si ga želi veliko držav.
Potrudili smo se, da smo prišli do pravih kontaktov in smo veseli, da nam je skupaj s slovensko stroko, predvsem z dr. Matičičevo, uspelo zdravilo dobiti v Slovenijo.
Japonska se je tudi odločila, da bo začela s pospešeno proizvodnjo tega zdravila, kar pomeni, da bodo v prihodnjem mesecu drastično povečali možnost proizvodnje, hkrati pa so se odločili, da bodo izvedli celovito klinično študijo o delovanju zdravila na bolnike s covidom-19. Z japonsko stranjo se dodatno dogovarjamo, da bi ena od držav, ki bo vključena v študijo, lahko bila tudi Slovenija.
Olimpijske igre so Japonci imeli za priložnost, da pokažejo, da je država po velikem potresu, ki jo je prizadel leta 2001, sposobna organizacije nepozabnih iger.
Ne moreva niti mimo olimpijskih iger, ki so zaradi pandemije prestavljene na prihodnje leto. Kakšna je klima okrog olimpijskih iger med japonskim prebivalstvom?
Odločitev o prestavitvi iger je bila sicer pričakovana in so jo vsi razumeli kot edino pravilno in racionalno, je bilo pa hkrati ob tem čutiti veliko razočaranje.
Olimpijske igre so Japonci smatrali kot priložnost, da pokažejo, da je država po velikem potresu, ki jo je prizadel leta 2001, sposobna organizacije nepozabnih iger.
Olimpijski ogenj bi moral svojo pot po Japonski začeti prav v Fukušimi, ki sta jo potres in cunami skoraj zradirala z zemljine oble, kar je bil simbolni trenutek, s katerim je želela Japonska pokazati, da je prišel trenutek za novo upanje.
Olimpijske igre so za Japonsko pomenile izjemen dogodek, pri katerem bi sodelovalo ogromno ljudi in zaradi katerega je zdaj nastala velika gospodarska škoda.
Če bi življenje teklo po ustaljenih tirnicah, bi Japonci te dni spremljali pot olimpijske bakle po njihovi državi, tako pa je celoten protokol prestavljen na prihodnje poletje. Bomo takrat res dočakali izvedbo olimpijskih iger?
Ena od vodilnih škotskih epidemiologinj Devi Sridhar zatrjuje, da je izvedba iger prihodnje leto, če ne bodo prej odkrili učinkovitega cepiva proti novemu koronavirusu, zelo nerealna. Se o tem govori tudi na Japonskem?
Da, vse več vprašanj je o tem, ali bodo igre prihodnje leto sploh lahko izpeljali, a sama mislim, da je za takšno oceno še bistveno prezgodaj. Počakajmo na nadaljnji razplet dogodkov … Resnično upam, da bo Japonska dobila priložnost organizacije iger, ki si jih tako želi.
10