Nenavadno odkritje: pod ometom Kina Šiška našli dinozavra

Ko je bil Kino Šiška še samo kino, so se v njem vrtele filmske uspešnice, ki so v kino privabile tudi do pol milijona obiskovalcev in obiskovalk na leto. Številni se verjetno spomnite časov, ko so se po stopnicah v prvo nadstropje, od koder je bil vhod v dvorano, valile vrste filmskih navdušencev in navdušenk, nekateri pa se morda spomnite tudi premiere prvega dela Jurskega parka, ki je bila v Kinu Šiška septembra 1993.

Od takrat so poleg spominov ostali tudi materialni dokazi, ki jih te dni izpod plasti barve rešuje vzdrževalec v Kinu Šiška, sicer magister restavratorstva, Jaka Mihelič.

Ko se pri vzdrževanju pokaže dinozavrova taca Mihelič se je letošnje poletje lotil vzdrževanja stene v prvem nadstropju stavbe, saj je bila ta zaradi številnih razstav že tolikokrat prevrtana, da je potrebovala osvežitev. "Ko sem začel praskati barvo, se je na enem mestu pojavila zelena lisa. Ker sem po izobrazbi ravno restavrator, sem hitro ugotovil, da je nekaj spodaj in začel milimeter po milimeter praskati in odpirati. Najprej so se pokazali spodnji kremplji tiranozavra iz Jurskega parka, potem pa sem seveda nadaljeval," nam je povedal Mihelič, ki zadnja dva tedna s skalpelom, zidarskim strgalom (po domače špohtlom) in vodo previdno odkriva ostanke filmskih devetdesetih.

Poleg T-Rexa se je kmalu pokazal še vesoljček E. T., zato so se pri Kinu Šiška pozanimali, kaj skrivajo stene danes Urbanega centra kulture, kjer se bolj kot na filme, čeprav te še vedno predvajajo, hodi na koncerte in razstave.

Poslikave nastale ob premieri Jurskega parka Tu je na pomoč pristopil filmski analitik Klemen Žun, poznavalec ljubljanske kinozgodovine, ki je povedal, da so poslikave nastale septembra 1993, ko so Kino Šiška po 21-mesečni fazi mirovanja ponovno odprli in v njem premierno predvajali Jurski park, ki si ga je samo v Ljubljani ogledalo približno 60 tisoč obiskovalcev in obiskovalk.

Kot je sporočil Žun, so premiero pospremili s poslikavami z motivi Spielbergovih filmskih junakov, poleg vesoljčka in dinozavra se na isti steni pod barvo skriva še najbolj znan filmski arheolog, Indiana Jones.

Ko restavrator odkopava arheologa Odkrivanje arheologa bo za restavratorja Miheliča nekoliko težja naloga, kot je bilo odkrivanje dinozavra in nezemljana. Na delu stene je danes namreč dvigalo, zato bo postopek odstranjevanja in praskanja nekoliko bolj zahteven.

"Višina glave Harrisona Forda je na polovici vratu ET-ja, potem gre pod nivo tega nadstropja, zato je pol poslikave tam, kjer je jašek, pol pa zunaj dvigala. Tam bom za zdaj naredil samo sondo, torej bom odprl samo en del stene, da preverim stanje poslikave. Ker je tam dvigalo, bo treba paziti, da prah ne poškoduje mehanike. Če bo Indiana Jones zelo dobro ohranjen, bi lahko v jašek dali lučko in ga primerno osvetlili."

Danes za takšne poslikave ni časa Vesoljček je delo Bojana Ovna, ki je takrat pri Ljubljanskih kinematografih delal kot oblikovalec-reklamer, danes pa se sicer še vedno ukvarja s podobno dejavnostjo, vendar pa tega ne počne več ročno. "V prejšnjem tisočletju, ko so nastale te poslikave, se je to še počelo, danes pa vse pripravimo digitalno, natisnemo in montiramo na steno, tudi v bistveno večjih formatih," nam je povedal Oven, eden od treh, ki so se leta 1993 lotili prazne stene.

Za sliko E.T.-ja si je takrat vzel dva dneva, medtem ko sta se dinozavra in Indiane Jonesa lotila dva študenta, najverjetneje iz prvega letnika Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, ki sta za poslikavi po Ovnovih besedah potrebovala nekoliko več časa. "Ideja je bila, da prazno steno popestrimo s poslikavami Spielbergovih junakov, kakšnega večjega motiva, kot je prazna, bela stena, pa ni bilo," nam je v smehu dodal Oven.

Usoda poslikav za zdaj še ni povsem znana, zagotovo bodo pričakale obiskovalce in obiskovalke vsakoletnega praznovanja obletnice ponovnega odprtja Kina Šiška, ki bo sredi septembra. Direktor CUK Kino Šiška, Simon Kardum, se sicer ogreva za idejo, da bi poslikave postale stalnica notranjega videza Kina Šiška, saj predstavljajo del zgodovine popularne kulture.