Torek, 2. 6. 2020, 4.05
4 leta, 6 mesecev
Juliette Lewis: Novi koronavirus bo stoodstotno vplival na filmsko industrijo #intervju #video
Priznano igralko Juliette Lewis, ki ima za seboj že več kot trideset let uspešne igralske kariere, lahko trenutno spremljamo v dramski seriji Vem, da je to res, v kateri sta si jo posebej "zaželela" režiser in glavni igralec Mark Ruffalo.
V začetku maja je na naše male ekrane prišla serija Vem, da je to res, ki temelji na istoimenski knjižni uspešnici avtorja Wallyja Lamba in spremlja vzporedni življenji bratov dvojčkov.
Oba glavna lika, Dominicka in Thomasa Birdseyja, je v tej epski družinski sagi upodobil prejemnik emmyja in trikratni nominiranec za oskarja Mark Ruffalo, ob njem pa so zaigrala še druga priznana igralska imena, med njimi Rosie O’Donnell, Kathryn Hahn in Juliette Lewis, ki sta si jo Mark in režiser Derek Cianfrance posebej "zaželela" v vlogi Nedre Frank.
46-letna igralka, ki se lahko v svoji bogati karieri pohvali z uspešnicami, kot so Rt strahu, Rojena morilca, Zadnji dnevi in Od mraka do zore, se je v ekskluzivnem intervjuju razgovorila ne samo o vlogi v tej novi seriji, temveč tudi o filmski industriji po pandemiji zaradi novega koronavirusa, o serijah, filmih, o sodelovanju s cenjenim Martinom Scorsesejem in o tem, kako razvija like, ki jih upodablja.
Napovednik miniserije Vem, da je to res:
Kaj pravite na prve dele serije Vem, da je to res?
Videti je tako, kot je rekel Derek (Cianfrance, režiser, op. p.). Rekel je, naj si serijo predstavljam kot šesturni film in dejansko je tako. Zanimivo je, ko pomisliš, v kaj se je z vlogo dvojčkov spustil Mark (Ruffalo, op. p.) - ko se lotiš velikih stvari, ti lahko hudo spodleti ali izjemno uspe. Mark je prevzel res veliko breme, a poleg njega je celotna zasedba odlična in zato sem počaščena, da sem lahko del nje.
Ste prej poznali knjigo?
V tem poslu sem že 30 let, česar ne izrečem zlahka - 30 let - a sodelovala sem že pri kar nekaj predelavah knjig v serije ali filme, pri čemer sem se naučila, da se ne smeš preveč naslanjati na knjigo in moraš na scenarij gledati kot na samostojno delo. Hočem povedati, da nikoli ne preberem knjig, a sem o njej veliko govorila z Derekom, ki mi je opisal lik, ki ga bom igrala. Knjige pa nisem prebrala.
Z Markom ste sodelovali že prej, ko je režiral film Čudežni didžej (Sympathy for Delicious, 2010). Kako sta sodelovala tokrat?
Najprej sem se sestala z Derekom, ki mi je vlogo ponudil v istem trenutku, kar se mi redko zgodi, a sem predvidevala, da sta se z Markom že pogovorila o meni. Z njim sem že sodelovala kot z režiserjem, a še nikoli kot z igralcem, kar je bila vedno moja želja. Njegova oboževalka sem že vse od filma You Can Count on Me.
Juliette kot Nedra Frank v seriji Vem, da je to res.
Pred kakšnim izzivom se je znašel, ko je sprejel vlogo dvojčkov?
Ne vem, kako bi laično razložila, kako je živeti nevarno zatopljen v umetnost. Če je narejeno grozno, ti bo grozno spodletelo. Imaš varne možnosti, ki jih lahko izbereš, in ko mi je Mark povedal, da se je odločil prevzeti vlogo dvojčkov, sem si mislila "o, sra*** ". Fizično je zelo zahtevno in zelo moraš paziti, da se ne opečeš. Tukaj je zelo pomembno dobro sodelovanje igralca in režiserja, kot Scorsese in De Niro, takrat veš, da si v varnih rokah.
Resnično mislim, da sta bila Derek in Mark na skupni poti. Ne vem, kako sta komunicirala, a prepričana sem, da sta tesno sodelovala, poleg tega imata oba nevarne izzive. Če citiram Dereka na snemanju: "Zaje***o vse skupaj". To je rekel pred snemanjem, češ, ne igrajmo na varno karto. Ko sem torej slišala, da je Mark prevzel vlogi dvojčkov, sem si rekla, da komaj čakam, da ga vidim.
Poleg tega imata oba italijansko-ameriške korenine, na čemer temelji tudi Vem, da je to res. Menite, da je tudi ta osebna povezava delovala pri njunem sodelovanju?
Vsekakor. Lahko se pretvarjam, da vem vse, kar se je dogajalo med njunimi pripravami in v komunikaciji, ki sta jo razvila, a bila sem priča in menim sta delovala kot brata. Živela in dihala sta ta svet, svet strte družinske dinamike in iskanja samega sebe. Bila sem res vesela, da sem bila v tem okolju z njima.
Nekoč ste dejali, da vam iz vsake vloge, ki jo igrate, ostane nekaj. Kaj vam je ostalo iz vloge v filmu Rt strahu (Cape Fear, 1991), ko ste pri samo 18 letih delali z Martinom Scorsesejem in Robertom De Nirom?
Rt strahu je bil tako kreativen. Scorsese mi je dal kreativna krila, spodbujal je tisto, kar je bilo naravno v meni, da se stvari vedno lotevam s svežim in drugačnim pristopom. Nekateri ljudje se šolajo in izučijo, zato se lahko stvari lotevajo natrenirano, se ponavljajo in tudi to je en način, a Scorsese je takoj vedel, da jaz nisem takšna, saj je izjemen režiser.
Ve, kaj potrebuje vsak igralec, da iz sebe da najboljše. S tem, ko me je naučil razviti in zaupati lastnim instiktom, mi je dal vse in to je vse, kar si mlad umetnik lahko želi.
In Dereku je uspelo to priklicati nazaj. Poleg tega je s snemanja odstranil besedi "akcija" in "rez", brez česar si ves čas v procesu, v liku, se ne ustavljaš, ostaneš v svojem kreativnem popotovanju lika. Česa takega še nisem izkusila. Za Martyja pa lahko rečem, da bom večno njegova dolžnica. Malo ljudi je, za katere lahko rečem, da jim dolgujem svojo kariero in on je eden teh ljudi.
Juliette za Scorseseja pravi, da mu dolguje svojo kariero.
Kako vam je Derek opisal Nedro, vaš lik in to, kako spada v zgodbo serije?
Obožujem delo na likih in Derek mi je dal dober material za raziskavo, zato sem ga lahko dobro razvila, je nekakšna ženska z lastnim šovom. Nedra je kot mini ciklon, ki vstopi v Dominickovo orbito in tako zelo dobro služi zgodbi, saj preko nje izvemo več o dedku dvojčkov.
Derek mi je bil v pomoč pri tem, kako daleč gre lahko s svojo profesijo, hkrati pa jo spoznamo v njenem najbolj stresnem mesecu v življenju. Ko sem raziskovala lik, sem obiskala kolidž Vassar, kjer smo tudi posneli nekaj prizorov in poustvarili njeno pisarno, zato je vse videti zelo realno.
Kaj je prva stvar, ki jo naredite, ko sprejmete vlogo? Kako se je lotite?
Jaz igranju rečem kar "energijsko delo", saj menim, da je bistvo v energiji, gre za iskanje bistva in duše te osebe, lika. Pomislim na vibracije, ki ga obkrožajo. Nedra se na površju trudi prikazati kot pomembna profesionalna ženska, znotraj pa kipi od nevroze.
Ko začnem oblikovati lik, se najprej ravnam po scenariju in po temu, kako je opisan na papirju - in ta je bil res dobro opisan - potem pa začnem polniti vrzeli.
Vprašam se, kaj je počela tisti teden, tik pred to določeno sceno? Kam bo šla po tem? Poleg tega svojo lastno zgodbo govori še izbira garderobe.
Kako je bilo snemati enega najboljših prizorov, ko se Nedra nenapovedano pojavi pri Dominicku doma in začneta "žurati" skupaj?
Ta prizor je bil prava poslastica (smeh, op. p.). To je bilo užitek igrati. V tem prizoru se tako veliko dogaja, družita se osebi, ki si ne bi mogli biti bolj različni in tako kreativne izkušnje že dolgo nisem imela. Ko smo ponavljali prizor, sem na eni točki rekla, da se mi zdi, da je to res slaba igra, a so se vsi smejali in dejali, da Nedra res igra, da je grozno in nelagodno, in to se mi je zdelo super. Res smo uživali.
Vas je Derek prosil, da improvizirate?
Vsekakor smo veliko improvizirali.
Vas je to kaj spomnilo na film Rojena morilca (Natural Born Killers, 1994) z Woodyjem Harrelsonom in Oliverjem Stonom? V tem ste tudi veliko improvizirali, kajne?
Tako je. Industrija se ves čas razvija in spreminja s pomočjo ljudi, kot so Stone, Scorsese, Lasse Hallström in Kathryn Bigelow. Kreativni proces vseh teh ljudi je tako živ in vznemirljiv, hkrati pa omogoča nova odkritja. Derek pa je spet zgodba zase, ne morem ga primerjati z Oliverjem Stonom, lahko pa rečem, da je bilo zelo zabavno. Delo z njim in Markom je bilo tako radikalno in dih jemajoče in ta izkušnja z njima je name delovala pomlajevalno in poživljajoče.
Woody Harrelson, Juliette Lewis in Oliver Stone ob 25.obletnici filma Rojena morilca.
V zadnjih letih ste sodelovali že pri več TV-projektih. Vam je všeč delo za televizijski format?
Zanimivo je, saj sem imela kar nekaj težav s tem medijem. Hočeš biti hvaležen za vsakršno delo, saj si v naši industriji nemalokrat brez dela, hkrati pa je film zapisan v mojem DNK. TV je oblika umetnosti, pri kateri si lahko del nečesa več let, kar je povsem drugače od običajne vloge igralca. Hkrati pa lahko s tem bolje razumeš vse skupaj, saj ima jasen začetek, sredino in konec, je kot raztegnjen film.
Omejene serije so mi všeč, a moram priznati, da se mučim s serijami, pri katerih kot igralec ne veš, kako se bodo končale. Vendar so nekakšen izziv in si ves čas v pripravljenosti. Po drugi strani pa obožujem romantiko kinematografov, sedenja v kinodvorani in spremljanje filma od začetka do konca. Upam, da bo film postal kot vinilka, oboževana in priljubljena oblika umetnosti, ki živi naprej.
Mislite, da bosta novi koronavirus in karantena močno vplivala na TV-serije, filme, knjige in glasbo v prihodnosti?
Stoodstotno. Spremembo sem opazila že pri vseh prijateljih v umetnosti. Vse skupaj je kot jez, ko prekineš pretok vode, a voda mora še vedno iti nekam, v drugo smer. Vsi umetniki so se nekako prilagodili in ustvarjali naprej, čeprav je karantena preprečila kreativnost ,kot smo jo poznali.
A ko se bo jez ponovno odprl, bo toliko več strasti, žara, kot ju že dolgo nismo videli.
Da, industrija bo uspešno okrevala, in ko bomo v ponovnem zagonu, se bo nadaljevalo. Ko bo vlada poskrbela za varnost, se bodo kreativci lahko spet zagnali.
Nove epizode serije Vem, da je to res so na sporedu vsak ponedeljek na HBO.
Preverite tudi: