ocena filma
Petek, 17. 11. 2023, 22.03
11 mesecev, 3 tedne
Ocena filma Varuhi formule (Čuvari formule)
Jugoslovanski Černobil oziroma nesreča, ki je rešila življenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,89
Film Varuhi formule je bil otvoritveni film festivala Liffe, kjer so bile razprodane vse projekcije, tudi dodatne.
Varuhi formule je zgodovinski film o dolgo zamolčanem jedrskem incidentu v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ter poskusnem zdravstvenem postopku, ki je rešil življenja večine izpostavljenih in v medicino prinesel revolucijo.
Osrednja zgodba filma je osredotočena na poskusno terapijo štirih raziskovalcev iz jedrskega reaktorja Vinča, ki so bili izpostavljeni smrtonosnemu sevanju, in francoskega zdravnika, ki se jih sprva nejevoljno trudi ozdraviti, saj je nasprotnik jedrske oborožitve. Skozi vmesne prebliske postopoma izvemo, kaj natančno se je dogajalo v Vinči in zakaj je prišlo do nesreče. Varuhi formule tako ponudijo pristno človeško zgodbo o preživetju in tkanju vezi z neznanci, obenem pa je film napet kot triler.
Poglejte napovednik:
Znanost in sočutje
Glavna protagonista filma sta Dragoslav Popović (Radivoje Bukvić), jugoslovanski fizik, ki je skušal razviti jedrsko bombo – lik ne temelji na resnični osebi – in zdravnik Georges Mathé (Alexis Manenti), ki je dejansko razvil metodo presaditve kostnega mozga in z njo uspel ozdraviti radiacijsko bolezen ter kasneje tudi številne druge bolezni, vključno z levkemijo.
Film ju sprva vzpostavi kot nasprotnika, čeprav sta oba predana znanstvenika, ki ju žene odkrivanje novega. Dragoslav je po nesreči razklan, saj se čuti odgovornega, hkrati je zaradi zahtev državne varnosti – in pod prisilo Udbe – zavezan molčečnosti glede narave poskusov, obenem pa je tudi edini izmed izpostavljenih, ki se zaveda, da so možnosti za preživetje praktično nične. Mathé pa je zagret za razvoj medicine, a prezira Dragoslava, ker je ta poskušal narediti jedrsko bombo.
Dragan Bjelogrlić kot Aleksandar Ranković, šef Udbe.
Čeprav je v njunem razmerju dovolj gradiva za cel film, uspejo Dragan Bjelogrlić in soscenaristi okrog njiju zgraditi pristen ter zanimiv svet, v katerem zgodba zares zaživi. Tako spoznamo druge tri prebolele, mlade študente, ki začenjajo razumevati, da bi njihovo perspektivno kariero v fiziki lahko v kali zatrla kruta in boleča smrt. Kljub temu se ne vdajo in poskušajo razumeti svet pariške bolnišnice, v kateri so se znašli, ter navezati stik z osebjem in prostovoljci, ki se jih sprva nekoliko bojijo. Prav tako spoznamo nekatere zdravnike in druge Parižane, ki so na koncu kot darovalci kostnega mozga kljub potencialni nevarnosti za lastno življenje pomagali k preboju in rešitvi večine obolelih.
Dolga roka in jezik Udbe
Mestoma še zanimivejši je vpogled, ki ga film ponudi v delovanje obrambnega in varnostnega kompleksa SFRJ. Najizrazitejši je pri tem seveda režiser Dragan Bjelogrlić, ki je zase prihranil najvpadljivejšo vlogo – Aleksandra Rankovića, vodjo Udbe in takrat tretjega najvplivnejšega človeka v državi (za Josipom Brozom Titom in Edvardom Kardeljem). Ta je tudi neposredni naročnik poskusov pri fiziku Popoviću s ciljem proizvodnje atomske bombe. Bjelogrlić upodobi Rankovića kot umirjenega in preudarnega, a v trenutku pripravljenega na nasilje, če se stvari ne odvijajo po njegovih načrtih.
Radivoje Bukić kot Dragan Popović pred začetkom zdravljenja, za katerega se zaveda, da ne daje veliko možnosti za preživetje.
Pri prikazu delovanja Udbe je še zanimivejši lik (fiktivnega) agenta Aleša Babnika, ki ga upodobi Jurij Drevenšek in o katerem je že spregovoril v nedavnem intervuju za Siol.net. Babnik je Popovićev nadzornik in prvi stik z zunanjim svetom, tako v Vinči kot tudi kasneje v Parizu. Drevenšek se pri ustvarjanju lika izdatno opre na jezik ter preklop iz srbohrvaščine v slovenščino izkoristi kot stopnjevanje grožnje in uveljavljanje svoje moči v burnih razpravah s Popovićem. Res gre za stranski lik, ki vpliva na osrednjo zgodbo zgolj pri gradnji osrednjih likov in napetosti, vendar svoje delo odlično opravi.
Ali je bila SFRJ na pragu bombe?
Vidik filma, ki je vezan na SFRJ, je vsekakor zanimiv za določeno generacijo slovenskih gledalcev in pomaga tvoriti celotno zgodbo, a srce filma je postavljeno v Pariz in osredotočeno na reševanje življenj. V tem pogledu gre za medicinsko dramo in režiser ter ostali ustvarjalci nedvomno odlično obvladajo ta žanr. Bjelogrlić se je z zgodovinskimi tematikami že izkazal pri filmu (in kasneje seriji) Montevideo, se vidimo!, ki je spremljal jugoslovansko nogometno reprezentanco na prvem svetovnem prvenstvu, pri Varuhih formule pa je očitno, da športni žanr ni edini, ki ga obvlada.
Jugoslovanski fiziki, ki so bili izpostavljeni prekomernemu sevanju, na poti na zdravljenje v Pariz. Alisa Radaković, Ognjen Mičović, Jovan Jovanovič in Radivoje Bukić.
Pri tem je treba vseeno poudariti, da zaradi privlačnosti zgodbe nekoliko žrtvuje njen verizem, a je pariški del razen nekaterih podrobnosti skoraj povsem v skladu z zgodovinskimi dejstvi – pacientov je sicer bilo šest, a med darovalci sta bila resnično tudi eden od zdravnikov in altruistična mati štirih.
Po drugi strani je jugoslovanski del zgodbe precej bolj dramatiziran že pri naravi nesreče. Zgodovinski podatki namreč kažejo, da je bil vzrok nepoznavanje varnostnih standardov nenadzorovane ekipe študentov, ki niso bili blizu vzpostavitvi verižne reakcije za jedrsko bombo. Pravzaprav SFRJ kljub vloženemu trudu – ki vključuje tudi gradnjo Inštituta Jožef Štefan – nikoli ni bila blizu izdelavi jedrske bombe, a ta element zgodbe jo vsekakor naredi bistveno bolj dramatično.
Nekatere scene iz reaktorja so bile posnete tudi v Inštitutu Jožef Štefan.
Ali je film Varuhi formule vreden ogleda?
Varuhi formule je prestižna zgodovinska drama, ki uspe natančno slediti formulam uspešnic tega žanra, od Kraljevega govora do tematsko bolj sorodne serije Černobil. Visoka raven produkcije je neprimerljiva z večino lokalno ustvarjenih filmov, sega pa tudi onkraj filma, saj je treba omeniti tudi odlično pesem Put, ki sta jo za film napisala Magnifico in Konstrakta. Film je vsekakor vreden ogleda v kinu in bo podobno kot drugi filmi tega žanra stalnica na malih ekranih.
Varuhi formule (Čuvari formule)Režija: Dragan Bjelogrlić.
Igrajo: Alexis Manenti, Radivoje Bukvić, Lionel Abelanski, Jérémie Laheurte, Olivier Barthélémy, Anne Serra, Predrag 'Miki' Manojlović, Dragan Bjelogrlić, Jurij Drevenšek.
Žanr: Zgodovinska drama.
Dolžina: 119 minut.
Preberite še:
