Ponedeljek, 24. 8. 2015, 18.19
6 let, 4 mesece
"Film je vedno na meji med poslom in umetnostjo"
Sarajevski filmski festival se je končal. Vtisi so zbrani, izkušnje s filmskega srečanja se medijo, tudi pri mladih slovenskih filmskih ustvarjalcih, ki so se udeležili programa Talents Sarajevo.
Med letošnjimi udeleženci Talents Sarajevo, platformi za povezovanje in izobraževanje mladih filmskih profesionalcev iz regije, ki po berlinskem modelu Berlinale Talents obstaja od leta 2007, so bili tudi filmska kritičarka Ana Šturm, direktor fotografije Lev Predan Kowarski in producentka Barbara Daljavec. Pogovarjali smo se s filmsko kritičarko in direktorjem fotografije.
"Kompromise lahko sklepaš na poti, a ne pri rezultatu"
V Sarajevu je v okviru programa talentov svoje filmsko znanje izpopolnjevalo 70 perspektivnih igralcev, režiserjev, direktorjev fotografije, kritikov, producentov in scenaristov iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Madžarske, Kosova, Makedonije, Moldavije, Črne gore, Romunije, Srbije, Slovenije in Turčije ter iz Armenije, Azerbajdžana in Gruzije. Delavnice, predavanja in druženja pa so bile priložnost tudi za izmenjavo izkušenj in profesionalno povezovanje.
"Za direktorje fotografije lahko rečem, da smo imeli srečo, ker nas je bilo le pet. Iz Madžarske, Makedonije, Romunije in Slovenije. Zanimivo je bilo, da so bile tri ženske, saj je sicer ta poklic precej moški. A letos se je na ta program prijavilo več direktoric fotografije kot moških profesionalcev s tega področja," je okoliščine programa opisal Lev Predan Kowarski.
Dodal je: "Krasno je, ko se srečaš z ljudmi iz regije in vidiš, na kakšen način pristopajo k projektu, delu. Navdihujoče je spoznati profesionalce iz držav, ki imajo za filme še veliko manjše vsote, a kljub temu delajo prekrasne projekte. Pri nas se namreč ravno to, da ni dovolj denarja, pojavlja kot izgovor. A če želiš nekaj dobro narediti, boš to dosegel ne glede na vse. Mogoče bo dalj trajalo, a pomembno je, da pri rezultatu ni kompromisov. Te lahko sklepaš na poti, a ne pri rezultatu."
"Kotel, ki brbota od kreativne energije"
Pomen izmenjave znanj in izkušenj na takšnih srečanjih poudarja tudi Ana Šturm, ki svoje refleksije filmov pri nas objavlja v revijah Ekran, Dialogi in Kino. Na ljubljanskem filmskem festivalu Liffe in festivalu animiranega filma Animateka pa je urednica festivalskih dnevnikov.
A to ni edino področje njenega delovanja, saj je tudi del organizacijske ekipe kranjskega festivala neodvisnega filma FilmMixer, ki se bo letos odvijal med 4. in 6. septembrom. "Zaradi festivala je zame pomembno, da spoznavam mlade režiserje, ki jih lahko morda povabim v Kranj. Srečevanje z ustvarjalci pa sproža tudi nove ideje in navdihuje, odpirajo se nove možnosti in novi načini povezovanja. Res gre za kotel, ki brbota od kreativne energije."
Ustvarjalec, ki ti vrne zaupanje v to, kar počneš
Vtisov pa ne puščajo le srečevanja in izmenjave mnenj med udeleženci, temveč tudi mentorji teh programov – seveda eni bolj, drugi manj. Večinoma gre za predavanja in delavnice uveljavljenih filmskih ustvarjalcev s posameznih področij.
Za Leva Predana Kowarskega je bilo izjemno pomembno letošnje srečanje z direktorjem fotografije Fredom Kelemenom, ki je med drugim z režiserjem Bélo Tarrom, velikanom evropskega avtorskega filma, posnel film Torinski konj.
"Fred Kelemen je izredno razmišljujoč človek. Njegov pristop k filmu je filozofski. Kot mentor ti lahko veliko da, saj se svojemu delu posveča stoodstotno. In to je to, kar mi je pomembno. Tak človek spodbuja kreativno energijo in ti vrne zaupanje v to, kar delaš. Kot ustvarjalec imaš namreč vedno tudi določene dvome o tem, kar delaš. Poleg tega mi je odprl tudi drugačen pogled na to, kako razumeti podobe. Po tej delavnici do svojega dela ne bom več pristopal na isti način," odločilno izkušnjo povzame Lev Predan Kowarski, ki je šolanje za direktorja fotografije končal na Poljskem.
Za sabo ima poleg drugih projektov in kratkih filmov tudi že dva celovečerna filma, ki sta nastala v sodelovanju z režiserjem Blažem Završnikom. Prvi je bil Pot v raj, ki je bil prejemnik nagrade občinstva na 17. Festivalu slovenskega filma, v postprodukciji pa je najstniška komedija Julija in Alfa Romeo. Premiera zanj je napovedana za letošnjo jesen.
Filmska kritika kot videoesej
Stopanje na svež teren pa so občutili tudi drugi udeleženci programa. Kot je za svoje področje povedala Ana Šturm: "Filmska kritika danes ni več zgolj pisano besedilo, saj lahko nastaja v različnih formatih in medijih. Zelo popularni postajajo na primer videoeseji, na delavnicah pa smo delali tudi radijske intervjuje in poročila. Kot članica podcasta FilmFlow sem vesela, da nove oblike filmske kritike dobivajo tudi uradno priznanje."
Zvezdništvo na festivalu
Ob pogovoru z mladima ustvarjalcema smo se ustavili tudi ob širši sliki sarajevskega festivala, njegovi zvezdniški ravni. Je to ta, ki je prek medijev in v očeh širšega občinstva morda najbolj vidna? "Mene kot filmsko kritičarko zanima, zakaj morata biti glamur in zvezdništvo vedno del festivalov. In prav to, da je Sarajevski filmski festival zelo odprt tudi za široko občinstvo, mu daje dodatno legitimnost."
In čeprav je pred vsako filmsko projekcijo mogoče spremljati reklame sponzorjev, velikih kapitalističnih podjetij, ta še vedno poteka v mestu s svojo zgodovino in tradicijo, še pravi Ana Šturm. Zvezdniški moment je na sarajevskem festivalu prisoten, vendar ni moteč, niti ne prevlada in ni njegov edini cilj. Predvsem je ta v vlogi promocije. Ne nazadnje pa je to tudi "inherenten problem filma, ki je vedno na meji med poslom in umetnostjo. Zahteva velike vsote denarja, je industrija. Po drugi strani pa je še vedno umetnost. Ta hoja po meji med enim in drugim je filmu lastna."
Največ pompa morda resda prinesejo velike zvezde, a na festivalih lahko resnično spoznaš celotne filmske ekipe, ustvarjalce, to je vrednost takšnih srečanj, se strinjata tako Ana Šturm kot Lev Predan Kowarski.
Benicio Del Toro, intuitiven igralec
Eden letošnjih zvezdniških gostov sarajevskega filmskega festivala, Benicio Del Toro, pa je mladim filmskim ustvarjalcem tudi predaval. Oba sta ga opisala kot izjemnega igralca, a popolnoma intuitivnega. Vse, kar dela, čuti, nikoli ne analizira in reflektira. In to je čisto legitimno, je za konec povedala kritičarka.