Ekskluzivno: V zakulisju z Janom Plestenjakom

Jan Plestenjak, ki nas je prijazno spustil v zakulisje dogajanja pred in med svojim koncertom v Celju, je tudi sam v pričakovanju izida svojega albuma Večja od neba, ki bo izšel na njegov 40. rojstni dan, 27. marca. Le nekaj dni zatem, 4. aprila, bo Jan v ljubljanskem kinu Komuna premierno predstavil celovečerni dokumentarni film Priznam, za katerega pravijo, da je v njem povedal čisto vse, kar naj bi njegove oboževalce zanimalo o njem.

Jan je tudi tisti večer, ko smo ga spremljali z objektivom, koncert začel že veliko prej, preden se je množica oboževalk zgrnila pred dvorano. Vedno je zraven, ko se pred koncertom dogajajo najpomembnejše stvari, vedno ima rad vse pod nadzorom in vedno je na tonski vaji. Tako to delajo profesionalci. In čeprav svoji spremljevalni skupini zaupa, vseeno njegovo uho želi slišati vsako podrobnost, saj mora biti, kot pravi, vedno vse popolno, če je le mogoče.

Po opravljeni tonski vaji se fantje udobno namestijo v zaodrju, kjer jih ponavadi pričaka garderoba, v kateri preživijo čas do nastopa. In ko se zunaj začne zbirati vse večja množica glasbe in zabave željnih ljudi, je Jan še vedno hladen kot špricar.

Dobre pol ure pred koncertom se tudi sam začne ogrevati, najprej glasilke, potem priključijo vse za koncert potrebne naprave in dobrih deset minut pred odhodom na oder se tudi pri Janu opazi, da se zaveda, da ga čaka nastop. V očeh dobi žar, ki ga poznamo z odra, preplavi ga energija, pripravljen je za še en nastop, med katerim bo, kot je večkrat povedal že sam, mešal energije z odra med ljudi in nazaj.

Zunaj, pred dvorano, so še zadnji ljudje, ki so prišli na koncert, v dvorani je čutiti nemir, zadnje minute pred nastopom so minute pričakovanja tako za obiskovalce kot za spremljevalno skupino in seveda tudi Jana. Nasmejani obrazi, dobra volja, pričakovanje, vse to se meša med ljudmi, ki Janu sledijo že dobri dve desetletji. In ja, Jan ima veliko zvestega občinstva, ki vedno od njega pričakuje samo eno: dobro zabavo.

Koncert se začne, v trenutku je vse na nogah, večinoma oboževalke pojejo, kdaj pa kdaj kakšna tudi zakriči in že v prvih sekundah je jasno, da je Janu uspelo to, kar si je tudi sam želel: dober žur. In trajal je dobri dve uri, dve uri glasbe, zabave, norenja, kričanja, dve uri uspešnic, dve uri Jana Plestenjaka. Če povzamemo z besedami ene od oboževalk ob koncu: "Noro je bilo!"