Nedelja, 22. 9. 2019, 4.00
5 let, 1 mesec
Alya iskreno o težkih preizkušnjah in velikih spremembah v življenju #intervju #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
8
Pevka Alya je stara znanka slovenske estrade. Svojo glasbeno pot je začela pred skoraj 20 leti, a danes to, kar počne, še vedno počne z veliko vnemo, ljubeznijo in predanostjo. Pravi, da se je v vsem tem času tako glasbeno in vizualno kot tudi osebnostno precej spremenila. In da je bilo na poti, ki jo je prehodila, marsikdaj težko, a ničesar ne bi naredila drugače.
V sproščenem in iskrenem pogovoru je Alya spregovorila o svojem novem albumu, selitvi v Dalmacijo in o stvareh, ki jih v življenju rada počne, kadar ni na odru ali v snemalnem studiu. Ter ne nazadnje tudi o zdravstvenih težavah, ki jih je s pozitivno miselnostjo in spremembo življenjskega stila tudi uspešno premagala.
Prvič ste se na slovenski glasbeni sceni pojavili leta 2000. Izdali ste štiri albume in ogromno singlov. Kako ste se v teh letih razvijali, spremenili kot glasbenica?
Bi kakšno stvar danes, ko gledate nazaj, naredili drugače?
Po eni strani bi kaj naredila drugače, po drugi strani pa ne, ker vem, da potem ne bi toliko rasla kot umetnik. Zagotovo so stvari, za katere bi lahko šla po drugi poti, pa bi mi bilo verjetno marsikaj prihranjeno. Ampak saj ne veš, kaj je boljše … Jaz sem preprosto šla neko svojo pot, na kateri sem se zelo veliko naučila.
Spomladi je izšel vaš novi album Iz dnevne sobe. Gre za novo podobo, preobleko vaših starih uspešnic. Kje je zrasla ta zamisel? Zakaj se niste odločili udariti z novo glasbo?
Jaz vsako leto v svet pošljem enega do dva singla, ploščo pa nekako naredim približno na štiri leta. In ko je spet prišel ta čas, da dam ven nekaj novega, sem razmišljala, kaj lahko v tem trenutku, ob poplavi vse te glasbe, ki jo je na trenutke zaradi preobilice težko absorbirati, sploh ponudim.
In ko smo nekega večera z mojim bendom, s katerim smo že vsa leta veliki prijatelji in se družimo tudi v zasebnem življenju, tudi izven koncertov, vaj in snemanj, sedeli doma, v dnevni sobi, se mi je utrnila zamisel, da bi naredili novo preobleko starih pesmi, ki jih mlajša generacija konec koncev še ne pozna. In da bi jih preobleki v tej meri, da jih skorajda ne bi prepoznali. Vseskozi pa me je vodila tudi nekako želja, da bi bile na novo posnete stare skladbe čim bolj žive, pristne, organske, tople.
Pri novem albumu gre torej za nekakšno povabilo v mojo dnevno sobo na intimen koncert, ki pa ni brez energije – če morda kdo ob omembi besede intimno pomisli na to, da manjka energije. Gre samo za energičnost ne neki drugi, bolj organski ravni.
Izidu albuma je med drugim sledil tudi intimen koncert v ljubljanskem Siti Teatru, kjer je bilo tudi veliko vaših glasbenih kolegov. Ti so v videu, ki ste ga snemali, povedali same lepe stvari o vas. Vam pohvala koga od vaših glasbenih kolegov še posebej veliko pomeni in zakaj?
Za vse lepe besede sem neizmerno hvaležna. Mogoče mi še posebej veliko pomeni pohvala teh prekaljenih glasbenih mačkov, ki so že dolga leta na glasbenih odrih in jih res izjemno cenim.
Ker biti na sceni tako dolgo in biti pri tem zares uspešen je nekaj, kar je vredno velike pohvale in občudovanja. Vse te izkušnje, pridobljene v takšni dolgoletni karieri, so res neprecenljive.
Seveda pa zelo cenim tudi mnenje in pohvale mlajše generacije glasbenikov, ki pa imajo zdaj čisto nov način, novo energijo, imajo čisto svoje zgodbe in so našli nove tržne niše. Tudi njih zelo spoštujem. Pravzaprav mi vsako mnenje v moji stroki veliko pomeni in konec koncev tudi izven stroke.
Kaj pa vi poslušate? Kakšna glasba vam je všeč? Imate konkretno kakšne domače ali tuje glasbene vzornike?
Od domačih glasbenikov zelo rada poslušam Jana Plestenjaka, ki je tudi moj zelo dober prijatelj in ga res izjemno cenim. On je glasbenik, ki niza hit za hitom, in te ob tem pusti brez besed. Poslušam tudi Maraayo, Siddharto, Big Foot Mamo, Šank Rock – z njimi sem veliko preigrala, ko sem začenjala in ko sem bila še dosti bolj v rock vodah.
Od tujih pa imam zelo rada Imagine Dragons, pa Phila Collinsa, Genesis, zelo pa mi je všeč tudi Troye Sivan. Trenutno si v avtu vrtim album CMC festivala, ki je bil letos v Vodicah na Hrvaškem in na katerem sem tudi sama sodelovala. Zelo so mi všeč skladbe na njem in jih ves čas poslušam.
Ko ravno omenjate hrvaški festival, nastopili ste na dveh. Kakšna je bila ta izkušnja? Je velika razlika med domačimi in hrvaškimi festivalskimi odri?
Kako to, da ste se odločili prodreti na hrvaški trg?
Odraščala sem ob hrvaški glasbi in želja, da tudi sama nastopam tam, je bila od nekdaj. Jaz sem se rodila, ko je bil še vedno pri nas prisoten vpliv Jugoslavije in je bilo to nekako zakoreninjeno v meni.
Jaz tako ali tako mislim, da glasba nima meja in da ni pomembno, v katerem jeziku pojemo. Saj konec koncev tudi slovenski športniki odhajajo igrat v tujino, ta tuje klube, zakaj pa ne bi tudi slovenski glasbenik kdaj pel v drugem jeziku. S tem nekako širiš obzorja in se ne omejuješ. Tako da sama nimam zadržkov okrog tega in zelo rada pojem tako v hrvaščini kot angleščini, seveda pa tudi in predvsem v maternem jeziku slovenščini.
Kaj bi počeli, če ne bi bili glasbenica?
Toliko stvari je, ki jih imam res rada … Zelo rada imam živali, še posebej konje, potem obožujem umetnost, pa najsi gre za slike ali poezijo ali kaj drugega. Naravo imam tudi zelo rada, oblikovanje in moda me zelo zanimata. Tako da bi se verjetno kar malo težko odločila (smeh, op. p.).
Rekli ste oblikovanje ... Na odrih ne navdušujete samo z glasom in odlično energijo, ampak tudi z modnimi izbori. Kakšen modni stil vam je blizu?
Kako pa je sicer videti vaš dan, kadar niste na odru ali v snemalnem studiu ali na vajah?
Kot sem že rekla, sem zelo rada v naravi, rada se tudi družim, rada imam ljudi. Rada grem kaj dobrega pojest in tu in tam mi je lepo spiti tudi kakšen deci dobrega vina ali penine v dobri družbi (smeh, op. p.). Skratka, rada uživam življenje v vseh pogledih.
Pred kratkim ste javno spregovorili o težavah s ščitnico, ki vam je močno ponagajala in vas je prisilila, da ste malce upočasnili. Za nekaj časa ste se umaknili z glasbenih odrov in se posvetili sebi ter zdravljenju. K sreči ni bilo hudega, a ste vseeno korenito spremenili marsikaj v življenju, je res?
Da … Sicer poskušam to izkušnjo pustiti za sabo in ne pogrevati stvari, ker sem zdaj spet super in zdrava, ampak res je.
To je bila zelo močna in težka izkušnja v mojem življenju, za katero pa bom večno hvaležna. Ker sem se prek nje zelo veliko naučila in se spremenila.
Zdaj malo bolj gledam sama nase, meditiram dvakrat na dan, prehrano sem spremenila. Pravzaprav se celostno spremeniš. Tudi sicer v življenju nikoli ne gledam stvari po segmentih, ampak nekako celostno, s ptičje perspektive.
Mislim tudi, da je pri nas ženskah ščitnica sploh ena takšna žleza, kjer se kaže neizražanje ali pa nesprejetje nečesa. Zelo pomembno se mi zdi, da se imamo rade, da se cenimo, da se sprejmemo takšne, kot smo, in da smo iskrene do sebe. Predvsem pa, da stvari ne zadržujemo v sebi, ampak da damo čustva ven in jih izrazimo.
Sama imam to srečo, da sem pevka in da lahko čustva in misli izražam prek glasbe in se nekako sfiltriram na ta način. Zdaj nekdo drug, ki glasbe nima, se morda najde v športu ali pa kje drugje. Skratka, pomembno je, da se tisto, kar tiščimo notri, ne kopiči tam, temveč damo to ven iz sebe, se izrazimo navzven.
Krasno je slišati, da ste spet zdravi in nazaj na zeleni veji. Tudi sicer ste že vsa leta, kar ste na glasbeni sceni, zelo vitalni in postavni. Ste zagrizena športnica?
Dve leti zdaj zaradi tega, ker sem se morala pozdraviti, nisem smela biti fizično aktivna, zdaj ko sem v redu, pa sem se lotila teka. Tečem sicer samo enkrat do dvakrat tedensko, ne več. Predvsem se mi pa zdi pomembno, kaj in kako jemo. Ker konec koncev hrana ne vpliva le na našo postavo oziroma telo, ampak tudi na naš um in na naše hormone ter posledično čustva.
Prehrano sem spremenila torej zaradi zdravstvenih težav, bila sem pri naturopatinji, ki mi je povedala, kaj in kako jesti. Kajti vedno rada poleg uradne medicine upoštevam tudi alternativno medicino, ki mi je do zdaj tudi velikokrat pomagala.
Kje trenutno bivate? Menda ste se s partnerjem preselili v Dalmacijo. Je zdaj Hrvaška vaš prvi in Slovenija vaš drugi dom?
Ne, ni tako.
Slovenija je vedno bila in vedno bo moj prvi dom. Obožujem Slovenijo, sploh mojo Savinjsko dolino in moje prekrasno Mozirje. Ampak imam pa tudi zelo rada Dalmacijo in vesela sem, da je moj drugi dom tam.
In kadar imam preveč vsega tukaj, ko postanem preobremenjena, je lepo, da lahko izprežem in se odpravim tja. Tako da bi lahko rekla, da je moj hobi po novem pakiranje in potovanje, ker sem veliko na relaciji Slovenija-Dalmacija in obratno (smeh, op. p.). Ta pot je sicer včasih malo naporna, ampak sem se navadila tudi na vožnjo. Tako da sem ves čas malo tu in malo tam.
Kaj pripravljate za svoje oboževalce v bližnji prihodnosti? Se obeta kaj novega?
Ravno pripravljamo nov videospot za skladbo, katerega hrvaška različica je bila predstavljena že na festivalu v Šibeniku in je nosila naslov Ili s tobom ili sama. Skladbo sta napisala Raay in pa odličen hrvaški tekstopisec, ki piše tudi Toniju Cetinskemu Nenad Ninčević. Se zelo veselim, da vidite nov izdelek, ker bo nekaj novega, bo tak zelo intimen in romantičen videospot. Na pripravah in vajah je bilo tako veliko smeha, da me je kar malo skrbelo, kako bom na snemanju, ko bo šlo zares, ostala resna.
Vam je po skoraj 20 letih na slovenski glasbeni sceni peti, nastopati, snemati nove skladbe, videospote še vedno v izziv in veselje?
Jaz mislim, da si moraš vedno v življenju najti nekaj, kar ti je v užitek in v izziv, kar te vleče naprej. V glasbi je tako, da nikoli ni enako, kot je bilo v kakšnem trenutku prej. Tudi če greš nastopat na isto lokacijo kot pred leti, je zdaj povsem drugo vzdušje, drug občutek.
V svojem življenju zelo rada spreminjam stvari – koncepte, vizualno podobo, tudi glasba se pri meni spreminja. Tako da se mi na neki način ves čas dogaja kaj novega. Ni tako, da bi že vsa leta preigravala ene in iste hite v isti preobleki.
Toliko se pri meni vse skupaj transformira, toliko sem se tudi sama spremenila in tudi moje dojemanje se je spremenilo, da mi je še vedno v veliko veselje početi, kar počnem. In še vedno zelo zelo rada stopim na oder.
8