Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
20. 8. 2013,
11.55

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Bruce Willis Catherine Zeta-Jones John Malkovich Anthony Hopkins Helen Mirren ocenili smo

Torek, 20. 8. 2013, 11.55

6 let, 6 mesecev

OCENA FILMA: Upokojeni, oboroženi, nevarni 2

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Bolj stari, bolj nori. Glavno orožje Upokojenih, oboroženih, nevarnih ostajajo igralci, ki pa v drugi izdaji izgubijo nekaj svojega šarma.

Če ste si ogledali akcijsko komedijo Upokojeni, oboroženi, nevarni (Red, 2010) – presenetljivo zabavno, za zlati globus nominirano pustolovščino o upokojenih superagentih, ki so prisiljeni znova poprijeti za orožje in se vrniti na delo –, potem veste, kaj lahko pričakujete od tega nepotrebnega, a pričakovanega nadaljevanja. Formula – puhloglava mešanica vratolomne akcije in lahkotnega humorja – ostaja enaka, le da je igriv šarm, ki ga pooseblja glavni zvezdnik obeh filmov Bruce Willis, v drugo popustil do te mere, da bi morala druščina überpenzionistov razmisliti o vnovični upokojitvi. Tokrat dokončni.

Kaj se je v treh letih spremenilo? Bore malo: nekdanji posebni agent Cie Frank Moses (Willis) še vedno vztraja v razmerju s civilistko Sarah Ross (poskočna Mary-Louise Parker), Marvin Boggs (zabavni John Malkovich), glavni vir smeha, je še vedno čudaški paranoik, čigar slutnje se vselej izkažejo za pravilne, medtem ko se upokojena agentka MI6 Victoria (očarljiva Helen Mirren) še vedno preživlja z občasnimi usmrtitvami. Bolj iz užitka kot iz nuje in na veliko veselje ruskega trgovca z orožjem Ivana (Brian Cox), nesojene ljubezni Victorijinega življenja, ki ga pogled na smrtonosno žensko močno vzburja. Kdo smo mi, da bi mu sodili?

Usmrčene oskarjevce iz prvega dela, Morgana Freemana, Richarda Dreyfussa in Ernesta Borgnina, zamenjata dva nova: sir Anthony Hopkins, ki se klišejske vloge trčenega izumitelja orožja za množično uničevanje Edwarda Baileyja loti, kot da bi nastopal v karakterni drami, in Catherine Zeta-Jones, ki se nam predstavi v vlogi ruske agentke Katje. Med novimi obrazi, ki so se pridružili (pre)številčni zasedbi Upokojenih, oboroženih, nevarnih, velja izpostaviti še elitnega poklicnega morilca Hana (Byung-Hun Lee), ki, tako kot Mosesova nekdanja ljubezen Katja, resda ni upokojen, je pa oborožen. In nevaren, kot je seveda sploh lahko nevaren morilec v filmu, ki je v ZDA prejel oznako PG-13, kar pomeni, da si ga lahko mlajši od 13 let ogledajo v spremstvu staršev.

Za tokratni zaplet poskrbi izgubljena atomska bomba iz časa hladne vojne, zaradi katere ameriške tajne službe Mosesa in Boggsa razglasijo za mednarodna terorista. Če želita oprati svoji imeni, morata izslediti Baileyja, izumitelja bombe, ki je že 32 let zaprt na strogo varovanem oddelku londonskega zapora za duševno bolne. Na poti od Pariza do Londona in Moskve (ter nazaj v London) ju vseskozi spremlja Sarah, ki je nad nenadno popestritvijo življenja navdušena, trojici pa se postopno pridružijo še drugi. Prijateljčki sklepajo in razdirajo zavezništva, prestopajo med tabori, obujajo spomine, rešujejo svet in predvsem veliko streljajo.

Zabavneje bi bilo, če bi klekljali ali igrali tombolo. Čeprav v filmu izstrelijo več nabojev kot so jih v vsej drugi svetovni vojni skupaj, v njem zaradi skrbi za otroke ni krvi. Naboji so tako rekoč slepi, kar je podobno brezalkoholnemu pivu ali brezkofeinski kavi. Vsi liki so oboroženi, celo Sarah, ki se iz nebogljene telefonistke urada za upokojence v nadaljevanju prelevi v supervohunko. Upokojeni, oboroženi, nevarni 2 so videti kot del kampanje v podporo drugemu amandmaju k ameriški ustavi: če lahko orožje posedujejo upokojeni (in aktivni) specialci, ga ima lahko tudi nevrotična telefonistka iz Kansasa, ki si domišlja, da je Nikita.

V rokovanju z orožjem je še najmanj vešč Dean Parisot, ki je na režiserskem stolčku zamenjal Roberta Schwentkeja (da, tistega Schwentkeja, ki je zakrivil R.I.P.D. – urad za pokojnike). Stripovska akcija je nenavdahnjena in monotona, med nenehnimi rafali pa težko razberemo, kdo strelja na koga, kar niti ni tako pomembno, glede na to, da so vsi glavni junaki praktično nesmrtni (toliko o nevarnosti). V toči nabojev zmanjka časa za razvoj osebnosti, šale so ponavljajoče, medtem ko o absurdnem zapletu ne gre izgubljati besed. Ta se sicer navezuje na afero Wikileaks, a je tako oddaljen od realnosti, da je v primerjavi z njim celo franšiza Umri pokončno kot serija dokumentarcev, izvirnik pa kot 00:30 – Tajna operacija.

Na srečo se je Willis znova obdal z izvrstnimi soigralci, brez katerih bi bila izkušnja neznosna, tako pa bi znali nekateri gledalci v njej celo uživati. Najmočnejše orožje Upokojenih, oboroženih, nevarnih 2 so prav Malkovich, Mirrenova in Hopkins. Čeprav se ne moremo znebiti občutka, da nastopajo v filmu predvsem zaradi honorarja, si ti zaslužijo vsak prejet cent, saj dvignejo to nadaljevanje nad največjo navlako, ki nam jo je v poletnih mesecih naplavilo iz Hollywooda. Kljub temu upamo, da bodo upokojenci od tu naprej vendarle uživali v zasluženem pokoju in prepustili reševanje sveta mlajšim kolegom. Je kdo omenil Plačance?

Ne spreglejte